brezplačna pravna pomoč - pravice in pravne koristi tožnika - zavrnitev tožbe
Ker je v izvrševanju sodbe tega sodišča I U 207/2013 z dne 3. 4. 2013 postopek na podlagi tožnikove prošnje za BPP, vložene 16. 6. 2010, zaradi vložitve obtožnega predloga zoper in odškodninske tožbe zoper Občino A., po odpravi sklepa Bpp 1632/2010 z dne 12. 12. 2012 voden ponovno, tožnik zaradi nepravilnih odločitev o njegovih prošnjah za BPP v odločbah Bpp 18/2013 z dne 4. 3. 2013 in Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 v svojih pravicah ni prizadet. Zato je sodišče, ne glede na to, da je presodilo, da je izpodbijana odločba Bpp 65/2013 z dne 13. 5. 2013 nezakonita, njegovo tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. alinee drugega odstavka 63. člena ZUS-1, ker odločba v tožnikove pravice ali pravne koristi ne posega.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka podal tudi predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, zato bi moral organ za BPP pri presoji razumnosti njegovega predloga za osebni stečaj presojati tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, pri čemer pa bi moral upoštevati pravni standard očitne nerazumnosti zadeve kot objektivnega kriterija za odobritev BPP po ZBPP.
Presežek površine primernega stanovanja je izračunan pravilno. Pri tem je pravilno upoštevana tudi neto tlorisna površina pritličnega dela stavbe. Kot presežek se namreč upošteva vse, kar presega predpisano velikost primernega stanovanja, ne glede na namembnost preostalega dela stavbe, saj gre za ugotavljanje vrednosti premoženja, konkretno nepremičnine (stavbe), ki se kot premoženje ne upošteva le v tistem delu, ki se uporablja kot stanovanje, in to do vrednosti primernega stanovanja. Pravilno je odločeno tudi glede hipotek, ki so vpisane pri nepremičnini in ki se jih v skladu z določbami 24. člena ZSVarPre pri odločanju ne upošteva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker ni izpolnjen t.i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 24. člen ZBPP, je organ za BPP tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3, 93/5, 94, 100, 110, 110/2. EZ člen 59, 59, 59/3, 59/4.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.
V času, ko je tekel sodni postopek pred Upravnim sodiščem, je pred Ministrstvom za finance že tekel postopek skupnega dogovora o spornem vprašanju, to je o odmeri dohodnine tožniku za obravnavano leto. Ker so po mnenju Vrhovnega sodišča davčni organi, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče, in bi zato v primeru zavezujoče sodbe sodišča pred rešitvijo spora v postopku skupnega dogovora tožnik dejansko ostal brez varstva, ki mu ga sicer zagotavlja sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je treba sodni postopek prekiniti in ga nadaljevati šele, ko je znan izid postopka sporazumevanja in ko se lahko postopek pred sodiščem prve stopnje po potrebi nadaljuje ali ustavi.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje z družbo v davčni oazi - davčni izogib - navidezni pravni posel
Knjigovodska listina je verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno. Listina mora biti sestavljena tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Davčni organ v obravnavani zadevi sicer formalnih pomanjkljivosti predloženih listin ne ugotavlja, ugotavlja pa neskladnost poslovnih dogodkov po predloženih listinah z vsebino dejansko nastalih poslovnih dogodkov in s tem njihovo vsebinsko neverodostojnost. V takem položaju je breme dokazovanja resničnosti poslovnih dogodkov, ki izhajajo iz knjigovodskih listin, na strani davčnega zavezanca.
Izpodbijana odločba ne temelji na predpostavki, da je poslovanje z „offshore“ družbami nezakonito, transakcije z njimi pa navidezne. Dejstvo, da gre za poslovanje z družbo, registrirano v davčni oazi, je le ena od številnih okoliščin, ki jih v zvezi z obravnavanimi poslovnimi dogodki ugotavlja davčni organ. Ni dvoma, da zakon poslovanja z družbo, registrirano v davčni oazi, ne prepoveduje. Prepoveduje pa sklepanje navideznih pravnih poslov in pravnih poslov, katerih edini namen je davčni izogib. V tem pogledu pa je pri presoji obravnavanega poslovnega dogodka dejstvo, da gre za poslovanje z offshore družbo, gotovo upoštevno.
Dejstvo, da tožeča stranka in družba A. v inšpiciranem obdobju nista bili povezani v smislu določb ZDDPO-2, ni sporno. Njuna povezanost se v izpodbijani odločbi na tej podlagi tudi ne ugotavlja in odločitev ne temelji na določbah zakona o transfernih cenah. Ugotavlja pa se, in to utemeljeno, da gre za medsebojno povezanost, ki omogoča usklajeno delovanje gospodarskih družb in katerega cilj je tudi po presoji sodišča izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti tožeče stranke ter njeno prenašanje na offshore družbo s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebi brez ugotovljenih povezav ne bi sklenili. Sklenitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju z družbo A. je tožeči stranki služila le kot podlaga za sklepanje posojilnih pogodb s fizičnimi osebami, v katerih kot posojilodajalec nastopa družba iz tujine in ne dejanski posojilodajalec - tožeča stranka, in s tem za prenos prihodkov iz naslova obresti na družbo v tujini. Ob takšni dejanski podlagi je odločitev pravilno utemeljena v določbah 74. člena ZDavP-2, po katerih navidezni pravni posli na obdavčenje ne vplivajo, če je z njimi prikrit drug pravni posel, pa je za obdavčenje merodajen ta pravni posel.
Skladno s 76. členom ZDDV-1 mora DDV plačati vsaka oseba, ki ga izkaže na računu, pa čeprav neupravičeno, ker gre za odtegnjeno obveznost, ki ne pomeni prihodka izdajatelja računa.
Pri odločanju o podelitvi patenta je očitno prišlo do pomešanja med dvema patentnima prijavama, zato je toženka kršila postopkovne odločbe, ko je odločala o vsebini patentne prijave, ki ni bila predmet tega postopka.
ZLS člen 47, 47/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - kvalificiran predlagatelj - zavrženje tožbe
Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji. Tožeča stranka ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj tožena stranka ne bi pravilno ugotovila oziroma upoštevala ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Sodišče pa nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper sodnika in strokovnega sodelavca
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Upravni organ je tako v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je presojal, ali je razumno vlagati odškodninsko tožbo zoper strokovno sodelavko in sodnici zaradi dejanj, ki so jih opravile v zvezi s svojim delom oziroma službo na sodišču.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na podatke, ki jih je v postopku sama uradoma pridobila, ne da bi tako ugotovljene podatke o dodatnih „rednih mesečnih nakazilih“ tožnici predočila pred izdajo izpodbijane odločbe in ji s tem omogočila, da bi se v skladu s temeljnimi načeli ZUP, izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter s tem zavarovala na učinkovit način svoje pravice in pravne koristi v skladu z 22. členom Ustave RS.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2. ZVO-1 člen 82. ZV-1 člen 153, 153/3, 153/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - vodno soglasje - domneva, da je soglasje dano - vloga za izdajo vodnega soglasja - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Vprašanje, ali je bila tožnikova vloga za izdajo vodnega soglasja popolna, je v obravnavani zadevi sporno. Ker o tem vprašanju še ni bilo pravnomočno odločeno, bi moral upravni organ postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja bodisi prekiniti do pravnomočne odločitve o zavrženju tožnikove vloge za izdajo vodnega soglasja, bodisi bi moral sam preveriti, ali je bila tožnikova vloga za izdajo vodnega soglasja popolna.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne oblike zaščite - za odločanje relevantni razlogi - prosilec iz Afganistana
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni le tisti razlogi, zaradi katerih je bila določeni osebi priznana subsidiarna zaščita. V 1. odstavku 106. člena ZMZ je izrecno določeno, da se v postopku za podaljšanje subsidiarne zaščite lahko preverja zgolj obstoj razlogov v okviru tistega, kar je bilo podani v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere je določeni osebi že priznana subsidiarna zaščita
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - vplivi na sosednje nepremičnine
Člen 24 PUP določa, da morajo odmiki novozgrajenih objektov slediti regulacijskim črtam v prostoru, če teh ni, mora biti odmik objekta vsaj 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Teh normodajalec ni vnaprej predvidel, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Pri tem je pomembno, da so odmiki predpisani zaradi preprečevanja prekomernih vplivov novogradnje na sosednje nepremičnine.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 6, 6/1, 6/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - enostavni objekt
V zadevi ni sporno, da tožnika za gradnjo obravnavanega opornega zidu in armiranobetonske talne plošče nista pridobila gradbenega dovoljenja, prav tako tudi ne, da oporni zid presega maksimalno dovoljeno višino, ki jo je v času gradnje veljavni pravilnik določal za oporni zid kot enostavni objekt.
ZUOPP člen 20, 21, 23, 23/1, 23/4, 25, 25/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
otrok s posebnimi potrebami - odločba o usmeritvi - pritožba zoper odločbo o usmeritvi - pravni interes - občina
Iz določb ZUOPP ne izhaja, da bi se v tem postopku kakorkoli odločalo o načinu financiranja izvajanja programa, ki izhaja iz odločbe o usmeritvi. Navedeno pomeni, da občina v tem postopku ne bi mogla preprečiti izdaje odločbe o usmeritvi iz razloga, ker ne želi plačati razlike v ceni programa.
odvzem orožja in orožne listine - vrnitev orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti - pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje, za katerega je bil tožnik pravnomočno obsojen, pomeni naklepno kaznivo dejanje. S tem pa so podane okoliščine, ki pomenijo, da tožnik ni zanesljiv v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 16. člena ZOro-1.
ZUP člen 113, 113/1, 114,114/1. ZGO-1 člen 66, 66/1, 74a, 74c, 74c/2, 74c/2-2. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 11, 11/5.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - kmetijski objekt - skedenj - pogojevanje gradnje s statusom kmeta - stroški postopka
Da je skedenj nezahtevni kmetijski objekt, torej objekt, namenjen kmetijski dejavnosti, izhaja iz 5. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost. Iz definicije tega izhaja, da se skedenj kot kmetijski objekt ne more uporabljati za drugačno kot le kmetijsko dejavnost. Ali se bo načrtovani objekt potem, ko bo zgrajen, uporabljal v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma z drugo, spremenjeno namembnostjo pa je stvar inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno pa je nepravilna tudi razlaga 9. člena PUP, da sme na kmetijski površini graditi kmetijski objekt le investitor, ki se aktivno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo (kmet).
Le v primeru, če se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa se je za stranko končal ugodno, gredo stroški v breme organa.