ZGO-1 člen 62. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" člen 30, 30/1. Statut Občine Izola člen 101. ZKZ člen 3č. ZUP člen 2.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - preklic soglasja
Za izdajanje soglasja za gradnjo novih objektov na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja občinska uprava ni pristojna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pogoj za priznanje pravice do odškodnine
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici
Pri izdaji sklepa o podaljšanju omejitve gibanja, je v konkretni zadevi bistveno zgolj to, da je bil sklep po prvem odstavku 63. člena ZMZ izdan, kar je prvi pogoj za omejitev gibanja po četrti alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ. Nadaljnji pogoj za ta razlog za omejitev gibanja pa je, da morajo obstajati utemeljeni razlogi, da se bo prosilec predaji izognil, ki pa je po presoji sodišča tudi podan in ga je toženka v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložila.
ZMZ člen 3, 33. ZUP člen 9, 138. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 15, 15/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - predaja prosilca avstriji - družinski član v sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je kršila določili 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP, ker ni po vsebini razčiščevala dejstev v zvezi z združevanjem družine, ki so relevantna z vidika 15(1) člena Dublinske uredbe, in je nepopolno ugotovila dejansko stanje.
Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka, zato v postopku odločanja o oprostitvah ni mogoče odločati tudi o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca.
Neutemeljen je ugovor tožečih strank, da ju njun oče ni preživljal. Zanju je, sicer na podlagi prisile sodišča, preživninske obveznosti izpolnjeval v obsegu in na način, do katerega je bil sposoben. Glede na njegovo osebno stanje in premoženjske razmere je namreč imel omejene možnosti za preživljanje svojih otrok.
Tožeči stranki, kljub pozivu upravnega organa, pred izdajo izpodbijane odločbe nista predložili potrebnih podatkov in dokazil, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko izračunal plačilno sposobnost in posledično njune oprostitve in prispevke. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da sta plačilno sposobni v višini oprostitve upravičenca, vsaka do 1/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča prepričljivo kažejo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica bi morala v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navesti, da ima v lasti osebno vozilo. Ker tega ni storila, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnica v prošnji navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral ugotavljati, ali je tožnica v postopku, v katerem ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobila premoženje oz. dohodke.
brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa o spremenjenih okoliščinah - vračilo prejetih sredstev
Zgolj okoliščina, da tožnik v roku 8 dni ni sporočil, da se je zaposlil, ne more imeti za posledico ugotovitve, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, če zamolčani podatki nimajo vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - začasna uporaba tujega zemljišča
Tožeča stranka za obravnavano gradnjo ni izkazala pravice graditi, saj je nesporno, da je že pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, posegla v tuje zemljišče ne da bi si pred tem pridobila soglasje.
koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - podelitev koncesije - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi se presoja sodišča omejuje na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se izbira v postopku na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Mestne občine Maribor ne opravi in se postopek ustavi. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na zakoniti podlagi. V obrazložitvi sklepa so navedene vse stranke, ki so se prijavile na javni razpis ter pojasnjen razlog, zakaj izbira ni bila opravljena in ki se nanaša na nejasno določena in zahtevana dokazila v razpisni dokumentaciji, ki bi dokazovala izpolnjevanje pogoja iz 9. člena Pravilnika o pogojih za zavetišče za zapuščene živali. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v skladu s pogoji, ki jih določa 59. člen ZJZP.
DDV - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Ob predpostavki, da so bile storitve opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV, ugotavljanje in dokazna ocena objektivnih okoliščin in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računov ali drugih gospodarskih subjektov višje v dobavni verigi. Zato je treba zadostno dokazati objektivne dejavnike, na podlagi katerih je mogoče to ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh ugotovljenih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj se sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu s 3. členom Uredbe 1207/2001 in je brez naslovnika, zato je bil tožnik utemeljeno pozvan k predložitvi originalne izjave, izdane s strani izvoznika s sedežem v drugi državi članici. Da bi se lahko preverila tudi verodostojnost njegove izjave je bil tožnik utemeljeno pozvan tudi za informativno potrdilo INF 4. Izjava ni izdana v skladu s členom 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Ker predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga, je zaključek tožene stranke pravilen.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Zgolj ugotovljena zapadla obveznost do države (katero namerava tožnik očitno poravnati) ne more biti podlaga za zaključek, da obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje po peti alineji prvega odstavka 43. člena ZTuj-1.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravna zadeva - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je upravna zadeva.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pomoči po pozivu organa za BPP ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP tožničino prošnjo moral zavreči.
Aktivna legitimacija stranke se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na formalni status stranke v končanem prejšnjem postopku. Vse osebe, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali ne, če na njihove pravice ali pravne koristi nični upravni akt vpliva, so v enakem pravnem položaju.