Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu s 3. členom Uredbe 1207/2001 in je brez naslovnika, zato je bil tožnik utemeljeno pozvan k predložitvi originalne izjave, izdane s strani izvoznika s sedežem v drugi državi članici. Da bi se lahko preverila tudi verodostojnost njegove izjave je bil tožnik utemeljeno pozvan tudi za informativno potrdilo INF 4. Izjava ni izdana v skladu s členom 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Ker predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga, je zaključek tožene stranke pravilen.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 27, 27/2.
kmetijstvo - javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - finančna pomoč - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo v kmetijstvu - nepopolna vloga - dokazila
Ker je tožnica uveljavljala finančno podporo zaradi začasne nezmožnosti za delo, ki se izkazuje z odločbo (oziroma odločbami) zdravstvene komisije (o bolniškem staležu), nezmožnosti za delo ni mogla izkazovati z dokumentacijo, ki izkazuje njeno invalidnost oziroma stopnjo priznane invalidnosti, saj je nastanek invalidnosti po Uredbi o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in javnem razpisu drug škodni dogodek, v zvezi s katerim se lahko uveljavlja druga vrsta finančne podpore.
CSD je po prvem odstavku 185. člena ZZZDR imel pravno podlago za odločitev, glede postavitve začasnega skrbnika tožniku, da bo sam opravljal to dolžnost.
Če pa je CSD v primeru, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, presodil, da bi bilo primerneje, da bi v tam navedenem sodnem postopku sodišče postavilo tožniku kot začasnega zastopnika pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne kot skrbnika za posebni primer CSD, pa to še ni podlaga, iz katere bi bilo mogoče izvesti sklep, da CSD ni ali strokovno usposobljen ali primeren za opravljanje nalog skrbnika tožniku.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 21, 21-6, 29. SRS standard 18. ZDoh-2 člen 48, 48/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetnik - ugotavljanje prihodkov - metoda stopnje dokončanosti del - brezplačno zastopanje strank - davčno priznani odhodki - popravek vrednosti terjatev - stroški reprezentance
Tudi za odvetnike se v zadevah odmere in pobiranja davkov uporabljajo predpisi o obdavčenju, ki veljajo za gospodarske subjekte, to pa so ZDavP-2, ZDoh-2, ZDDPO-2, ZGD-1 in SRS (2006). Tožnik ugovarja, da sklicevanje na SRS 18 ni dopustno, ker ne obravnava odvetniške dejavnosti. Ker glede uporabe SRS ni nobenih izjem, s tovrstnimi ugovori ne more uspeti.
Glede navedb tožnika, da ima (kot odvetnik) pravico, da svoje stranke zastopa tudi brezplačno in za takšno delo ni zavezan k plačilu davka, sodišče sicer nima pomislekov. Ugotavlja pa, da tožnik v obravnavanem primeru glede na podatke upravnih spisov ni uveljavljal, da bi za katero od strank opravljal storitve pro bono, to je na način, da bi bilo za te storitve že vnaprej znano, da kot odvetnik zanje ne bo prejel in tudi ne pričakoval kakršnegakoli plačila.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je v zvezi z nekaterimi pregledanimi primeri glede ugotavljanja prihodkov uporabil metodo stopnje dokončanosti del, po kateri se izkazovanje prihodkov in stroškov ne odloži do popolne izpolnitve pogodbe, temveč se jih priznava postopno, med izvajanjem mandata. Na ta način se v okviru obravnavanja poslovnih dogodkov zagotavlja spoštovanje temeljne računovodske predpostavke strogega upoštevanja nastanka poslovnega dogodka.
Tudi glede izkazovanja popravka vrednosti terjatev in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov ter posledično znižani davčni osnovi pri obračunu davka od dohodkov iz dejavnosti, tožnikov način evidentiranja ni pravilen. Davčno priznavanje odhodkov od oblikovanih popravkov vrednosti terjatev je po ZDDPO-2 omejeno in se oblikovani popravki vrednosti terjatev v letu oblikovanja med davčnimi odhodki ne priznajo. Lahko pa se priznajo v celoti ob njihovem dokončnem odpisu, vendar le ob izpolnjevanju pogojev iz 6. točke 21. člena ZDDPO-2, ki pa v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka pred odločitvijo v konkretni zadevi tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev v navedeni zadevi. Odločitev temelji na podatkih, pridobljenih iz javnih evidenc, glede katerih pa tožnica zatrjuje, da niso pravilni. Za izkazovanje slednjega tožnica v postopku ni imela možnosti. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. V konkretni zadevi gre namreč za enostopenjski postopek in se je tožnica z razlogi za zavrnitev njene vloge seznanila šele, ko je prejela izpodbijano odločbo.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.
koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - podelitev koncesije - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi se presoja sodišča omejuje na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se izbira v postopku na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Mestne občine Maribor ne opravi in se postopek ustavi. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na zakoniti podlagi. V obrazložitvi sklepa so navedene vse stranke, ki so se prijavile na javni razpis ter pojasnjen razlog, zakaj izbira ni bila opravljena in ki se nanaša na nejasno določena in zahtevana dokazila v razpisni dokumentaciji, ki bi dokazovala izpolnjevanje pogoja iz 9. člena Pravilnika o pogojih za zavetišče za zapuščene živali. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v skladu s pogoji, ki jih določa 59. člen ZJZP.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
register nevarnih psov - možnost sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik kot lastnik psa pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni sodeloval v postopku in ni bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, ki so bile ugotovljene v postopku. Tako mu ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
odločba o razlastitvi - nordijski center Planica - javna korist - sorazmernost
Cilj oziroma razlastitveni namen – izgradnja in delovanje Nordijskega centra Planica je stvarno upravičen. Javna korist, ki jo zasleduje, je realna. Izpodbijana ureditev prestane tudi drugo stopnjo testa sorazmernosti. Razlastitev kot sredstvo za dosego razlastitvenega namena je v obravnavanem primeru primerna in nujna.
javni poziv - subvencija - prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - položaj mlade družine - za odločanje relevanten predpis
Ob nakupu stanovanja tožnikova družina še ni imela položaja mlade družine iz tretjega odstavka 26.a člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. To pa pomeni, da je izpodbijana odločitev, po kateri tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencije, pravilna in zakonita.
ZDen člen 64, 64/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-4.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso relevantni pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV glede na novejšo sodno prakso SEU. Zgolj nezakonitosti, ki so na strani izdajatelja računa, ne zadoščajo, da bi tožniku lahko šel očitek, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki so del utaje DDV.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Zgolj ugotovljena zapadla obveznost do države (katero namerava tožnik očitno poravnati) ne more biti podlaga za zaključek, da obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje po peti alineji prvega odstavka 43. člena ZTuj-1.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravna zadeva - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je upravna zadeva.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pomoči po pozivu organa za BPP ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP tožničino prošnjo moral zavreči.
ZGO-1 člen 50, 50/5. ZVKD-1 člen 28, 28/3, 28/4, 132, 132/1, 132/1-3.
kulturnovarstveno soglasje - območje kulturne krajine - dopustnost gradnje - kmečka lopa
Predlagani poseg ne spoštuje izhodiščnega nastanka kulturno krajinskega vzorca, s katerim je še vedno ohranjen značaj nepozidanega ruralnega ambienta, zato bi predstavljal degradacijo kulturne krajine.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Tožena stranka je prosilki za BPP določila predlaganega odvetnika iz Kranja, za zadevo, ki teče pred sodiščem v Kopru, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.