register nevarnih psov - možnost sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik kot lastnik psa pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni sodeloval v postopku in ni bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, ki so bile ugotovljene v postopku. Tako mu ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost obdolženca - načelo pravičnosti
Okoliščina, ki vzbuja dvom o tem, da bi bila tožnica sama sposobna navajati vsa dejstva in predlagati dokazna sredstva, je v spornem primeru ta, da je tožnica tožbi predložila sklep Okrajnega sodišča v Celju, iz katerega izhaja nedvomno zelo slabo duševno stanje tožnice in izkazan vedenjski problem, ki se je odražal v začasnem pridržanju tožnice v psihiatrični bolnišnici.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
DDV - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Ob predpostavki, da so bile storitve opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV, ugotavljanje in dokazna ocena objektivnih okoliščin in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računov ali drugih gospodarskih subjektov višje v dobavni verigi. Zato je treba zadostno dokazati objektivne dejavnike, na podlagi katerih je mogoče to ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh ugotovljenih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj se sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
javni poziv - subvencija - prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - položaj mlade družine - za odločanje relevanten predpis
Ob nakupu stanovanja tožnikova družina še ni imela položaja mlade družine iz tretjega odstavka 26.a člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. To pa pomeni, da je izpodbijana odločitev, po kateri tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencije, pravilna in zakonita.
imenovanje na položaj - imenovanje načelnika upravne enote - razveljavitev odločbe o imenovanju - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - stvarna pristojnost za razveljavitev - predlagatelj razveljavitve
Določba 74. člena ZJU je pravna podlaga tudi za razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj, kot je bilo to v predmetni zadevi, ne le za razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv in pogodbe o zaposlitvi.
Minister je pristojen, da izbere in imenuje načelnika upravne enote, kar glede na 76. člen ZJU pomeni, da lahko tudi predlaga razveljavitev odločbe o njegovem imenovanju na položaj. Tožbeni ugovor, da imata zgolj kandidata, ki sta se prijavila na javni natečaj, možnost začeti takšen postopek, nima pravne podlage, ker 65. člen ZJU v prvem odstavku dopušča to možnost neizbranemu kandidatu v postopku, ki je bil sicer zakonsko pravilno izveden, za kar pa ne gre v spornem primeru, saj kandidatoma sploh ni bila dana možnost udeležbe v postopku izbire.
ZDen člen 64, 64/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-4.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.
CSD je po prvem odstavku 185. člena ZZZDR imel pravno podlago za odločitev, glede postavitve začasnega skrbnika tožniku, da bo sam opravljal to dolžnost.
Če pa je CSD v primeru, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, presodil, da bi bilo primerneje, da bi v tam navedenem sodnem postopku sodišče postavilo tožniku kot začasnega zastopnika pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne kot skrbnika za posebni primer CSD, pa to še ni podlaga, iz katere bi bilo mogoče izvesti sklep, da CSD ni ali strokovno usposobljen ali primeren za opravljanje nalog skrbnika tožniku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašla tožnica, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načelo enakosti) kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.
vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe - glavna obravnava
Iz 82. člena ZEN izhaja, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo.
Predpisana objava elaborata ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z vsebino elaborata in na podatke podati pripombe, ki morajo biti nato ustrezno obravnavane.
Dokler tožnica ni seznanjena z vsebino elaborata tako, da bi lahko v postopku za izdelavo elaborata oziroma upravnem postopku učinkovito varovala svoje pravice, njene pasivnosti ni mogoče šteti kot strinjanja z vsebino elaborata ali kot opustitve ravnanja, glede katerega je v nadaljevanju prekludirana.
ZŠtip člen 9, 32, 33, 33/5. ZVis člen 65, 69, 69/1. Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe člen 4, 4/1.
javni razpis - nagrada za prispevek k trajnostnem razvoju - status študenta - pravice in ugodnosti študentov - delovno razmerje
Za konkreten primer določbe 69. člena Zakona o visokem šolstvu ne veljajo, oziroma da pri določbah Zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na nagrado, ne gre za posebni predpis iz citirane določbe. Javni razpis pogoja, po katerem prijavitelj ni v delovnem razmerju, nesporno ne vsebuje. To pomeni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z javnim razpisom in kot takšna nezakonita.
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost petega odstavka 113. člena ZDoh-2 z vidika 14. člena Ustave, to je neustavnost davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, ker za njihov privilegiran davčni položaj niso izkazani razumni in stvarni razlogi, ki izhajajo iz narave stvari. Vendar pa s svojo odločbo v določbe zakona in v pravni položaj tožnice ni poseglo. Z odločitvijo, da se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja do odprave ugotovljene protiustavnosti, je zavarovalo le upravičena pričakovanja (privilegiran položaj) čezmejnih delovnih migrantov glede razpolaganja s svojim neobdavčljivim delom dohodka. Kljub ugotovljeni protiustavnosti v določbah ZDoh-2 torej tudi po odločbi Ustavnega sodišča ni podlage za priznanje davčne olajšave drugim davčnim zavezancem. Enakosti s stanjem, ki ga je Ustavno sodišče spoznalo za neustavno, namreč ni mogoče uveljavljati.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - podelitev koncesije - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi se presoja sodišča omejuje na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se izbira v postopku na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Mestne občine Maribor ne opravi in se postopek ustavi. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na zakoniti podlagi. V obrazložitvi sklepa so navedene vse stranke, ki so se prijavile na javni razpis ter pojasnjen razlog, zakaj izbira ni bila opravljena in ki se nanaša na nejasno določena in zahtevana dokazila v razpisni dokumentaciji, ki bi dokazovala izpolnjevanje pogoja iz 9. člena Pravilnika o pogojih za zavetišče za zapuščene živali. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v skladu s pogoji, ki jih določa 59. člen ZJZP.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 27, 27/2.
kmetijstvo - javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - finančna pomoč - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo v kmetijstvu - nepopolna vloga - dokazila
Ker je tožnica uveljavljala finančno podporo zaradi začasne nezmožnosti za delo, ki se izkazuje z odločbo (oziroma odločbami) zdravstvene komisije (o bolniškem staležu), nezmožnosti za delo ni mogla izkazovati z dokumentacijo, ki izkazuje njeno invalidnost oziroma stopnjo priznane invalidnosti, saj je nastanek invalidnosti po Uredbi o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in javnem razpisu drug škodni dogodek, v zvezi s katerim se lahko uveljavlja druga vrsta finančne podpore.
ZGO-1 člen 50, 50/5. ZVKD-1 člen 28, 28/3, 28/4, 132, 132/1, 132/1-3.
kulturnovarstveno soglasje - območje kulturne krajine - dopustnost gradnje - kmečka lopa
Predlagani poseg ne spoštuje izhodiščnega nastanka kulturno krajinskega vzorca, s katerim je še vedno ohranjen značaj nepozidanega ruralnega ambienta, zato bi predstavljal degradacijo kulturne krajine.
brezplačna pravna pomoč - določitev odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Tožena stranka je prosilki za BPP določila predlaganega odvetnika iz Kranja, za zadevo, ki teče pred sodiščem v Kopru, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka.