ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192, 192/1, 200, 203, 205.ZPP člen 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo po živali - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Varstvo in nadzorstvo živali po pravnem pravilu 1320 bivšega ODZ morata biti taka, da je v bistvu onemogočeno, da bi žival koga poškodovala. Nadzorovanje mora biti prilagojeno konkretnim in predvidljivim situacijam. Do škodnega dogodka je prišlo v toženkini prisotnosti, toženka bi ga lahko predvidela in bi morala ustrezno ukrepati, pa ni. Gospodar mora psa obvladati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06474
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 376, 376/1. ZUKZ člen 80.
zastaranje - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - pasivna legitimacija - pretrganje zastaranja - nova škoda - služenje vojaškega roka v JLA - pričetek teka zastaranja - odškodninska odgovornost države RS - subjektivni rok - mednarodna litispendenca - nočna hoja kolone vojakov po cesti - enotna odškodnina
Republika Slovenija je pasivno legitimirana v pravdi zaradi povrnitve škode, nastale tožniku med obveznim služenjem vojaškega roka leta 1985 v takratni JLA, in sicer na podlagi dodatne dejanske in pravne podlage v primerjavi s tisto, ki je veljala za nekdanjo skupno državo. Nova podlaga temelji na dejstvu osamosvojitve in takrat sprejetih osamosvojitvenih aktih. Pred osamosvojitvijo zastaranje proti njej ni moglo začeti teči in zato tudi ni moglo priti do pretrganja zastaranja. Ker pa je od njene osamosvojitve do vložitve tožbe preteklo več kot tri leta, je tožbeni zahtevek v pretežnem delu (razen glede nove škode) že zastaral.
Nočna hoja kolone vojakov po desni strani ceste je nevarna dejavnost, saj ugotovljene konkretne okoliščine tudi po splošnem pojmovanju in življenjskih izkušnjah predstavljajo večjo nevarnost nastanka škode od npr. nočne hoje posameznika po desni strani ceste.
denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode - sodna praksa
Odškodninsko pravo daje pravico do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz oškodovane osebe (neposredni oškodovanci.
Denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev je izjema, ki jo slovenski pravni red omogoča v primeru smrti ali težke bližnjega svojca. Zako sodna praksa ozko tolmači standard težke invalidnosti.
Kup nesteptanega ali naritega snega, ki se je nahajal na smučišču v višini 30 do 50 cm in v površini 1,5 m x 1,5 m, je po dejanskih ugotovitvah takšna ovira, ki jo je bilo mogoče ob dobri vidljivosti na ustrezno razdaljo med smučanjem zaznati. Tudi povprečen smučar, ki se sicer lahko zanese na varno urejeno smučišče, mora smučati pazljivo in skrbno, da lahko prepreči nastanek večje škode zaradi ovire na smučišču, ki jo je sicer upravljalec smučišča dolžan odstraniti.
Mejaš ima sicer v lokacijskem postopku pravico udeleževati se postopka (49. člen ZUP), vendar lahko varuje svoje koristi le v okviru pogojev, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ugovor osončenosti, ki ni med temi pogoji, ne more biti podlaga za izpodbijanje lokacijskega dovoljenja.
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sojenje v razumnem roku
S ponujanjem drugačne dokazne ocene kot jo vsebuje glede obeh pripornih razlogov napadeni pravnomočni sklep, zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa je ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z izpodbijanjem dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, obsojenec uveljavlja razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Tožnikov ugovor v pritožbi, da je revizijski rok potekel, še predno je bilo o reviziji odločeno, izkazuje tožnikov pravni interes za pritožbo, čeprav je že s tožbo uspel.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po oceni sodišča - zavrženje revizije
Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav narejena po pozivu sodišča, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek. Celotna vrednost spornega predmeta (celo seštevek po tožbi in nasprotni tožbi!) ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, zato ta ni dovoljena.
kršitev kazenskega zakona - odmera kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona naj bi bila podana s tem, ker je sodišče obsojenca obravnavalo kot povratnika. To stališče ni utemeljeno. Čeprav obsojenec v Sloveniji ni bil obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, pa je bil za tako dejanje pravnomočno obsojen v Bolgariji.
Odrejeni pripor ni pretiran poseg v pravice osebnosti in obdolženčeve ustavne pravice, ker je sodišče ugotovilo sorazmerje med priporom kot posegom v ustavno zavarovano pravico do osebne svobode in težo očitanega kaznivega dejanja glede na način storitve in število prepeljanih ilegalcev v smeri državne meje.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - enako varstvo pravic - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Čakanje na odškodnino ni posebna oblika nepremoženjske škode, za katero bi se številčno opredeljeno odmerila posebna odškodnina. Je le okoliščina, ki jo sodišče po ustaljeni sodni praksi ne upošteva v vsakem primeru, temveč izjemoma, kadar gre za posebne okoliščine, ki to upravičujejo. Med take okoliščine spada predvsem dolgotrajnost postopka. V obravnavani zadevi je od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje preteklo le dobri dve leti in torej ne gre za izjemne okoliščine. Neutemeljeno je tožnikovo stališče o kršitvi njegove ustavne pravice do enakega varstva ker v primerjavo ponujeni primeri niso ustrezni, saj je pri teh oškodovancih šlo za hujše poškodbe.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Sodišče prve stopnje obtožnega predloga ni vročilo obsojenčevemu zagovorniku, ni ga vabilo na glavno obravnavo, ki jo je opravilo v obdolženčevi nenavzočnosti, in mu ni vročilo sodbe. Domneva, da se je odpovedal pravici do pritožbe, v tem primeru v razmerju do zagovornika ni mogla učinkovati. Prvostopenjska sodba je zato postala pravnomočna šele, ko je sodišče druge stopnje odločilo o njegovi pritožbi, ki jo je vložil, ko je izvedel za sodbo. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred njeno pravnomočnostjo, je nedovoljena.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - višina preživnine za otroka
Glede na relativno nizko določeno preživnino in ugotovljene dohodke pa ni mogoče pritrditi reviziji, da očetov dohodek ne zadošča za njegovo preživetje oziroma da je očetovo preživetje zaradi določene preživnine ogroženo.
ZUS člen 59, 73. ZKZ (1986) člen 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115.
komasacija
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Golo dejstvo, da se je soobsojeni F.N. "skrival pred oblastmi" ob izostanku sleherne konkretizacije očitkov v smislu 2. člena ZKLD, ni zakonita podlaga za uporabo 14. točke 3. člena ZKLD glede ravnanja obsojenega J.N. ml., ki je F.N.-ju nudil zavetišče in prehrano.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zloraba procesnih pravic - kaznovanje stranke - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sodnik pristojnega višjega sodišča dodeljen na sodišče prve stopnje
V primeru, ko je sodnik, ki je izdal sklep o disciplinskem kaznovanju, sodnik krajevno pristojnega pritožbenega sodišča, nastane situacija, ko ni primerno, da pritožbo rešuje to sodišče.
Obdolženemu se v sklepu o odreditvi pripora očita obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ. To pa ne predstavlja prekoračenja pooblastil v smeri ugotavljanja kazenske odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica izpodbija ugotovitev o realni nevarnosti, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, s čimer uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).