KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0023359
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 12, 12/2, 12/3, 75, 75/5.
alternativna izvršitev kazni zapora – zapor ob koncu tedna – zaposlitev v tujini
Sodišče sme izjemoma in iz posebej obrazloženih razlogov izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna dopustiti tudi obsojencu, ki je zaposlen ali se izobražuje zunaj Republike Slovenije, če se ta hkrati zaveže, da bo sodišču in direktorju zavoda vsake tri mesece predložil ustrezna dokazila svojega delodajalca ali pristojne izobraževalne obveznosti.
V konkretnem primeru teža kaznivega dejanja, predkaznovanost, kršitev hišnega reda v Zavodu za prestajanje kazni zapora, utemeljujejo presojo, da predlagani način izvršitve kazni zapora ni smotrn in ni upravičen, ker obsojenec ni toliko osebnostno urejen, da bi mu bilo mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, tudi če bi bila točna pritožbena trditev obsojenčevih zagovornikov o zaposlenosti obsojenca v tujini, kateremu je že več kot eno leto odvzeta prostost.
ZPIZ-1C člen 15, 15/2. ZPIZ-1 člen 15, 33, 33-3. ZMEPIZ-1 člen 23, 23/3, 45, 50. Sporazum o socialnem zavarovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 10.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodja - obvezno zavarovanje
Spremenjeni 2. odstavek 15. člena ZPIZ-1C določa, da so obvezno zavarovani družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi. Obvezno zavarovanje teh oseb po 1. 1. 2002 ni več pogojeno z doseganjem minimalne plače, kot osnove za obračun dohodnine, kar je veljalo do 31. 12. 2001 po v osnovnem besedilu ZPIZ-1. Po noveliranem 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1C je bilo zavarovanje po 1. 1. 2002 obvezno ne glede na to, kakšni dohodek družba ustvarja. V skladu s 3. alinejo 33. člena ZPIZ-1 je obvezno zavarovanje družbenika in poslovodne osebe zasebne družbe nastalo z dnem vpisa v register in se končalo z dnem izbrisa. Zavezanci za prijavo v zavarovanje na temelju 15. člena ZPIZ-1 so bili po 3. odstavku 23. člena ZMEPIZ-1 zavarovanci sami. Ker prijava v zavarovanje v tožnikovem primeru ni bila vložena, je tožena stranka v skladu s 50. členom ZMEPIZ postopala po uradni dolžnosti. Zato je bilo v predsodnem postopku pravilno ugotovljeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca za polni delovni čas na temelju 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1C. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo zakonitega dela drugostopenjskega upravnega akta in posledično tudi zahtevek, da tožnik od 1. 1. 2002 do vključno 18. 8. 2011, s krajšim presledkom v letu 2011, nima lastnosti zavarovanca.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/1.
dobava blaga - zavrnitev računa - splošne uzance za blagovni promet
Posledice pasivnosti kupca (toženca) je treba presojati v povezavi s pogodbo, katere vsebina pa je bila v postopku med strankama sporna. Iz trditvenega gradiva v spisu izhaja, da je toženec za tožnika opravljal različna dela in storitve in da je med strankama sporno, ali so dela obračunana po višji postavki od dogovorjene. Sporna je torej vsebina pogodbe (ne pa npr. pravilnost izpolnitve in s tem povezano pravočasno grajanje napak), zato je uporaba drugega odstavka 203. člena Uzanc najmanj preuranjena.
zloraba procesnih pravic – vlaganje pravnih sredstev – ponavljanje pritožbenega očitka – taksa glede na vrednost spornega predmeta – določitev taksne obveznosti
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže vztrajno ponavljanje edinega očitka v pravnih sredstvih (v ugovoru in v pritožbi), da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Toženo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014719
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3.
invalid III. kategorije - nova invalidnost - izvedenec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni angažiralo sodnega izvedenca ortopedske stroke v zvezi s tožničinimi ortopedskimi zdravstvenimi spremembami, je ostal ortopedski funkcijski status, ki je odločilen za oceno tožničine preostale delovne zmožnosti ter morebitno indiciranost vtoževane časovne razbremenitve (delo v krajšem delovnem času), nerazčiščen. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZPIZ-2 člen 15, 63, 63/1, 63/2, 63/4, 390, 390/1, 390/2.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalid III. kategorije invalidnosti - samozaposleni - opravljanje dejavnosti
Pri ocenjevanju invalidnosti samozaposlenih, zavarovanih na temelju 15. člena ZPIZ-2 (kot je tožnik), je traba izhajati iz 4. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Ta določa, da se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je oseba zavarovana in vsa dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Pri ocenjevanju invalidnosti zavarovanca na s.p. dejavnost avtoprevozništvo je vožnjo tovornega vozila mogoče šteti za glavno opravilo. Vendar je tudi pri tej organizacijsko statusni obliki še vrsta drugih del in opravil, ki so po naravi stvari potrebna za uspešno izvajanje dejavnosti. Gre za popolnost delovne dokumentacije, v kateri morajo biti zajeta vsa opravila, opisane delovne razmere, potrebne psihofizične obremenitve, stopnja in trajanje obremenitev, njihove škodljivosti itd., da je mogoča ocena invalidnosti in preostale delovne zmožnosti v skladu s 4. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3.
izvedensko mnenje - nagrada - zmotna uporaba materialnega prava
V tretjem odstavku 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je določen obseg materialnih stroškov, ki jih je mogoče priznati največ v višini do 15 % od priznane nagrade. Maksimalni znesek je določen za primere, ko je izdelava mnenja povezana z nadpovprečnimi stroški. V predmetni zadevi gre za podajo običajnega izvedenskega mnenja v zvezi z vprašanjem obstoja invalidnosti. Izvedensko mnenje v ničemer ne odstopa od primerljivih pisno podanih izvedenskih mnenj. Ne gre niti za zelo zahtevno niti za izjemno zahtevno izvedensko mnenje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter odločilo, da gredo izvedenskemu organu materialni stroški v višini 7,5 % nagrade.
denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice
Mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja se nanašajo na širše okolje kot so meje 3. člena Uredbe in zato ni izključeno ugotavljanje škodljivih vplivov daljnovoda v pravdi.
ZŠtip člen 18, 18/1, 18/2, 18/3. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij člen 6.
štipendija - dodatek za bivanje - prepoved dvojnega financiranja
ZŠtip v 2. odstavku 18. člena določa, da študentu ne pripada dodatek za bivanje, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku, ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju skladno s predpisi, ki urejajo subvencionirano bivanje. Navedena določba izključuje pravico do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča in s tem preprečuje dvojno financiranje ob subvencioniranem bivanju v študentskem domu. Vprašanje, ali obstoji izključitveni razlog iz 2. odstavka 18. člena ZŠtip, je ostalo pred sodiščem prve stopnje nerazčiščeno, čeprav iz odločbe študentskega doma izhaja, da tožnica izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje v študijskem letu 2014/2015. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je tožbo zober dokončni upravni akt vložil po izteku 30 - dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev tožbe, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
dodatek za pomoč in postrežbo - absolutna bistvena kršitev postopka - dokazovanje - odvzeta možnost dokazovanja
V sodnem postopku ni bila dana možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v predsodnem upravnem postopku. Sodišče prve stopnje je le na podlagi listinskega gradiva iz upravnega spisa presodilo, da sta izpodbijana upravna akta o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo v znesku, po katerih je tožnici neogibno potrebna pomoč in postrežba drugega za zadovoljevanju večine osnovnih življenjskih opravil, ker se še vedno lahko samostojno prehranjuje, pravilna in zakonita. Dokazni predlog z zaslišanjem tožničine hčerke kot priče je bil zavrnjen z utemeljitvijo, da je ugotavljanje potreb po pomoči in postrežbi drugega pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil strokovno medicinsko vprašanje, na katerega lahko odgovori le stroka. Načeloma se je s tem stališčem sicer mogoče strinjati. Vendar pa samo po sebi ne pomeni, da bi bila s tem izključena uporaba vseh drugih dokaznih sredstev, ki jih omogoča ZPP. Za dokazovanje zatrjevanega dejstva, da se tožnica ni sposobna samostojno hraniti, kar je le eden od elementov iz 101. ZPIZ-2, bi zato bilo potrebno dopustiti dokaz s pričo, ki pomoč dejansko nudi in nato takšno izpoved dokazno oceniti v skladu z metodologijo iz 8. člena ZPP. Ker je bil navedeni dokaz kot neprimeren zavrnjen, je ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje.
ZPP člen 115, 316, 338, 338/2. ZPIZ-2 člen 144. ZDoh člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plačilo za delo - bruto znesek - davki - prispevki
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal tudi plačo za meseca marec 2013 in april 2013, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen tudi v marcu 2013 in aprilu 2013, tožena stranka pa je tožniku v marcu 2013 izplačala le del pripadajoče plače, v aprilu 2013 pa mu plače ni izplačala, razen tega pa mu od pripadajočih bruto zneskov plače v višini minimalne plače ni obračunala in odvedla davka in prispevkov. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov - plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – pravni pouk sklepa o odložitvi – uporaba določb o izbrisu kazenskih točk
Zmotno je stališče, da bi moralo storilca sodišče ob izdaji sklepa, s katerim mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, opozoriti na možnost preklica po izteku preizkusne dobe. Sodišče ni dolžno voznika poučevati o pravnih posledicah morebitnih njegovih nadaljnjih kršitev cestnoprometnih predpisov, ki bi jih moral storilec kot voznik tudi sicer poznati, in sicer, da je vožnja pod vplivom alkohola prepovedana ter da se pri doseženem določenem številu kazenskih točk izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015070
OZ člen 131, 131/1, 149, 149/1, 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 299, 299/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - nevarna stvar - stroj - soprispevek - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - višina odškodnine
Tožnica se je poškodovala na delu pri prvotoženi stranki, ko je pri delu s strojem za ovijanje knjig v folijo prišlo do zagozditve knjig, tožnica pa je z roko avtomatsko segla v stroj, v področje vilic, da bi zastoj odpravila. V tistem trenutku je stroj začel delovati, vilice pa so jo udarile oziroma stisnile, zaradi česar je tožnica utrpela poškodbo desne dlani. Stroj, na katerem je delala tožnica, ni omogočal varnega dela, zaradi pomanjkljive varovalne opreme je obstajala možnost poseganja v območje nevarnih gibljivih delov med obratovanjem, nekateri gibljivi deli stroja (npr. pogoni) pa niso bili zavarovani. Delujoč stroj z nepopolno oziroma pomanjkljivo varnostno opremo, pri katerem je omogočeno poseganje v njegovo notranjost in omogočen kontakt z gibljivimi deli tega stroja, predstavlja nevarno stvar, pri kateri je nevarnost za poškodbe prav gotovo večja od običajne tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Zato je podana objektivna odgovornost prvotožene stranke za nastalo nezgodo. Podana pa je tudi krivdna odgovornost prvotožene stranke, saj ni poskrbela za varno delo tožnice (manjkajoča jasna navodila za varno delo na tem stroju, še posebej v primeru zastoja; nejasna in nedoločno predpisana varovalna oprema; neustrezna zaščita nevarnih delov stroja; premalo učinkovit nadzor, saj se je dopuščalo nepravilno delo tožnice, neustrezno usposabljanje tožnice). Pri določitvi tožničinega soprispevka k nastali nezgodi je treba upoštevati tudi okoliščine, ki govorijo v prid tožničinemu manjšemu soprispevku od tistega, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožnica je bila pri prvotoženi stranki v delovnem razmerju, svoje delo je morala opravljati po navodilu in pod nadzorom prvotožene stranke. Dolžnost prvotožene stranke je bila, da delo tožnice ustrezno nadzoruje tudi v cilju preprečitve morebitnih nesreč pri delu. Prvotožena stranka pa kljub predpisom o varnosti in zdravju pri delu ni poskrbela za varno delo tožnice (s primerno varovalno opremo, navodili, nadzorom,...).
Ob upoštevanju navedenega je tožnica k nastali škodi soprispevala do višine 20 % in ne 50%, kot je to zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - rok za podajo odpovedi
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku podana prepozno. V skladu z določbo šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z nastankom utemeljenega razloga. Utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more nastati pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki se odpoveduje. Tožniku je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti podana 3. 1. 2013, z njo pa je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi z dne 10. 9. 2012. Ker je razlog za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko nastal šele po njenem podpisu dne 10. 9. 2012, šestmesečni rok dne 3. 1. 2013, ko je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana, še ni mogel poteči. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna in iz tega razloga ni nezakonita. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni nezakonita niti iz razloga, ker naj pogodba o zaposlitvi ne bi bila veljavno sklenjena. Tožnik je ob podpisu pogodbe o zaposlitvi pristal in obljubil, da bo opravil tečaj za reševalca iz vode in pridobil licenco, ki je bila pogoj za zasedbo delovnega mesta reševalca iz vode. Čeprav ta dogovor v pogodbo o zaposlitvi ni bil vnesen v pisni obliki, to še ne pomeni, da med strankama ni bil dogovorjen. Pisnost pogodbe o zaposlitvi oziroma pisnost vseh njenih sestavin namreč ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi (četrti odstavek 15. člena ZDR). Zato je bila pogodba o zaposlitvi med pravdnima strankama veljavno sklenjena, čeprav tožnik ob njeni sklenitvi ni izpolnjeval vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta. Ker izpodbijana sodba temelji na zmotnih materialno pravnih zaključkih, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev načela kontradiktornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba kriterijev
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, kdaj in na kakšen način je tožena stranka sprejela svoje kriterije, sodišče pa zakonitost uporabe kriterijev lahko preizkusi samo v primeru, če ugotovi, kateri so ti kriteriji in ali so bili pri posameznih delavcih pravilno uporabljeni. Poleg tega je sodišče zaslišalo le zakonitega zastopnika tožene stranke in pričo, ki ju je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo predlaganih sindikalnih zaupnikov, ki ju je predlagala za zaslišanje tožnica, kar bi lahko prispevalo k razjasnitvi spornih okoliščin glede določitve kriterijev in njihove uporabe. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj tožnici ni dalo možnosti, da dokaže svoje trditve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonita zato, ker eden izmed poimensko določenih članov komisije za spremljanje poskusnega dela ni podpisal ocene poskusnega dela. V podjetniški kolektivni pogodbi je določeno, da poskusno delo spremlja ocenjevalec, ki ga s sklepom imenuje delodajalec, ter da je ocenjevalec dolžan najmanj pet dni pred iztekom poskusnega dela izdelati pisno oceno o delu delavca na poskusnem delu. V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi pa je bilo določeno, da se pogodbeni stranki dogovorita za poskusno delo, ki traja tri mesece ter da tožnikovo delo v času poskusnega dela ocenjuje komisija določeni sestavi. Nikjer ni predpisano, da bi morali oceno poskusnega dela podpisati vsi člani komisije. Zato ni podlage za ugotovitev, da je ocena poskusnega dela formalno neveljavna zaradi nepodpisa enega izmed članov komisije za oceno poskusnega dela. Ker je zaradi zmotnega materialnopravnega stališča dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo v izpodbijanem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073656
ZASP člen 5, 5/1, 19, 170, 170/1, 170/2. ZS člen 98, 98a. ZPP člen 7, 212.
pristojnost sodišča – predlog za izdajo začasne odredbe v avtorskopravnem sporu – dvom v obstoj materialne avtorske pravice do predelave – skazitev avtorskega dela – poseg v avtorsko delo – poseg v osebnost – razpravno načelo
Poseg v delo je treba razumeti povsem stvarno, kot spremembo dela. Skazitev dela je vrsta posega v delo, torej manjša množica znotraj večje. Do takšnega sklepa pripelje že samo besedilo 19. člena ZASP.