Da bi obtoženka uspela vzbuditi dvom v pravilnost ugotovljenih odločilnih dejstev, bi morala z enako metodo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje, pritožbenemu sodišču predstaviti dokazno oceno, zaključki in argumenti pa bi morali biti prepričljivejši od tistih v izpodbijani sodbi. Pritožbene navedbe v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa niso take, saj ostajajo na ravni posplošenih zatrjevanj.
pravica do stanovanja - subvencionirana najemnina - osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju premoženjskega stanja - najemna pogodba
Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev subvencije najemnine se upoštevajo osebe, ki so navedene v najemni pogodbi, kakor to določa 11. odstavek 10. člena ZUPJS. To pa ne pomeni, da ni mogoče upoštevati drugačnega kroga oseb v primeru, ko podatki v najemni pogodbi ne ustrezajo dejanski situaciji. Najemna pogodba predstavlja le enega izmed dokazov pri ugotavljanju odločilnega dejstva in v primeru, ko ta ne odraža dejanske situacije, se lahko v dokaznem postopku z dokaznimi sredstvi ugotovi, ali trditve o pravno relevantnih dejstvih držijo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev načela kontradiktornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba kriterijev
Če se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, kdaj in na kakšen način je tožena stranka sprejela svoje kriterije, sodišče pa zakonitost uporabe kriterijev lahko preizkusi samo v primeru, če ugotovi, kateri so ti kriteriji in ali so bili pri posameznih delavcih pravilno uporabljeni. Poleg tega je sodišče zaslišalo le zakonitega zastopnika tožene stranke in pričo, ki ju je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo predlaganih sindikalnih zaupnikov, ki ju je predlagala za zaslišanje tožnica, kar bi lahko prispevalo k razjasnitvi spornih okoliščin glede določitve kriterijev in njihove uporabe. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj tožnici ni dalo možnosti, da dokaže svoje trditve. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0064948
Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 15, 16. ZIZ člen 135, 135/4. ZPotK- 1 člen 27, 27/3. ZPP člen 214.
Sporno kreditno pogodbo je tožnica sklenila kot potrošnica. V tej zadevi je sodišče pristojno za odločanje na podlagi 15. in 16. člena Bruseljske uredbe.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1. ZPIZ-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/3, 110/6, 110/7, 421. Sporazum socialne varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev
Skladno z 22. členom Sporazuma socialne varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino nosilec vsake pogodbenice po zakonodaji, ki velja zanj, ugotavlja, ali posameznik oziroma zavarovana oseba izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do določene dajatve. Za ugotavljanje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 oziroma po slovenski zakonodaji, na podlagi dobe, ki jo je tožničin mož dopolnil v Republiki Sloveniji, je pristojen toženec ZPIZ Slovenije. Tožnica ne izpolnjuje pogojev po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0064911
ZVZD člen 5, 8. ZVZD-1 člen 19. ZDR člen 184. OZ člen 131, 179, 182, 359, 965, 965/1.
direktna tožba – poškodba pri delu – zavarovanje odgovornosti – raztovarjanje blaga s tovornjaka – pretrganje vrvi – zagotavljanje varnosti pri delu – krivdna odgovornost – okrušenje notranjega desnega gležnja – zvin desnega gležnja – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – upoštevanje odbitne franšize – odbitna franšiza
Oškodovanec ima pravico direktno uveljavljati odškodnino proti zavarovalnici, vendar največ do zneska njene obveznosti (prvi odstavek 965. člena OZ). Za znesek odbitne franšize torej toženka (zavarovalnica) ne odgovarja in je v tem obsegu njen ugovor pasivne legitimacije utemeljen.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082071
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 54, 54/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
stvarna služnost – stvarna služnost pravice poti – dogovor o vzajemni služnosti – vzajemna služnostna pravica – prekarij – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – priposestvovanje stvarne služnosti – pošteno izvrševanje služnosti – vknjižba v zemljiško knjigo – podlaga za vknjižbo – tožbeni zahtevek za vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo
Ena od listin, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo v zemljiški knjigi, je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga. S tožbenim zahtevkom v tej pravdi se zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnostne pravice poti, kar je nedvomno pravica, ki se vknjiži v zemljiški knjigi, in v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku v tem delu, bo podlaga za vknjižbo te pravice v zemljiški knjigi že pravnomočna sodba o tej odločitvi. To pomeni, da bo tožnik lahko predlagal zemljiškoknjižni vpis obravnavane služnostne pravice že na podlagi pravnomočne sodbe, s katero bo ugotovljen, če bo, obstoj te pravice, in ni potrebno dodatno v pravdi odločati še o vknjižbi te pravice v zemljiški knjigi, kot to zahteva tožeča stranka v 2. točki tožbenega zahtevka. Ker torej ni materialnopravne podlage za tožbeni zahtevek, kot je ta podan v 2. točki izreka, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v tem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne.
OZ člen 420, 421, 421/2, 1019, 1019/3. ZPP člen 205, 206. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
poroštvena pogodba – poroštvo – solidarno poroštvo – beneficium ordinis – stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – dokaz z izvedencem – informativni dokaz – odstop terjatve s pogodbo (cesija) – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – večkratni odstop
Stečaj glavnega dolžnika, ki ni pravdna stranka, po 205. členu ZPP ne vpliva na to pravdo, hkrati pa ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o zahtevku upnika (ali njegovega cesionarja) do solidarnega poroka.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje – pravica hoje in vožnje – domneva lastninske pravice – solastnina – pravica zahtevati delitev – način delitve – razdružitev nepremičnin – dejanska razdružitev – zemljiškoknjižna razdružitev – ustanovitev služnosti na solastni stvari – upravičenja solastnika – dedni dogovor – dobra vera – naslov za izvrševanje služnosti
Tožnica ne more zahtevati ustanovitve služnosti na solastni stvari, saj je stvarna služnost po svoji temeljni vsebini in namenu stvarna pravica na tuji stvari.
ZDR člen 126, 127, 126/2, 204, 204/2. ZEPD člen 19. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 16. ZSPJS člen 13, 13/2. Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva člen 14.
plača - dodatek za sindikalno delo - obveznost plačila - javni uslužbenec - predsednik sindikata
Tožnik je v spornem obdobju pri toženi stranki opravljal neprofesionalno funkcijo predsednika sindikata. V Kolektivni pogodbi, sprejeti v okviru javnega zavoda, ki je v spornem obdobju veljala pri toženi stranki, je bilo določeno, da pripada sindikalnemu zaupniku, ki svoje funkcije ne opravlja profesionalno, mesečni dodatek najmanj v višini 10 % izhodiščne plače V. tarifnega razreda, kar se opredeli v pogodbi za sindikalno delo v zavodu. Tožnik ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto gasilec, ki je skladno s 16. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor in 14. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva uvrščeno v izhodiščni 21. plačni razred in se ga upošteva kot izhodiščni plačni razred pri določitvi višine dodatka za sindikalno delo. Ker tožena stranka tožniku v celotnem spornem obdobju ni plačala dodatka za sindikalno delo, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Toženka je zatrjevala, da je tožnik samovoljno shranil pohištvo v gospodarskem poslopju, izpovedala pa je, da je to storil že leta 2010, zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da toženka ni izvrševala dovoljene samopomoči, ko je zamenjala ključavnico na vratih gospodarskega poslopja.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napaka volje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti
Iz tožbenih navedb izhaja, da je bila tožnica na sestanku na sedežu tožene stranke prisiljena napisati izjavo, da želi sporazumno prenehanje delovnega razmerja in da podpisati sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V času podpisa zaradi psihičnega pritiska in šoka (verbalni napadi, žalitve, neupravičene obtožbe in očitki obeh vodij ter zadrževanje v pisarni) ni imela v oblasti svojega ravnanja in tudi ni mogla razumeti posledic svojega ravnanja, postalo ji je slabo in začelo se ji je vrteti, zato se je ustrašila za svoje zdravje in varnost in ob tem ni vedela, kaj podpisuje. Tožnica je predlagala postavitev izvedenca psihiatra, ki bi ugotovil, ali je bila v času podaje pisne izjave o sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v času podpisovanja sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi glede na njeno psihofizično stanje poslovno sposobna. Glede na tožbene trditve in izpoved tožnice sodišče ne more samo ugotoviti, ali se je tožnica zavedala posledic svojega ravnanja, saj za to nima ustreznega strokovnega znanja. Ocena sodišča prve stopnje o nepotrebnosti izvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
dokazovanje – dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – ugovor sočasne izpolnitve
V postopku se z izvedenci dokazujejo trditve stranke, prepovedano pa je ugotavljanje dejstev (in izvajanje dokazov zanje), ki jih stranke niso zatrjevale. Prepovedana je izvedba dokazov v informativne namene, to je izvajanje dokazov, na podlagi katerih bi stranka šele ugotovila, katera dejstva so zanjo pravno relevantna in naj bi se nato v postopku upoštevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0066647
SZ-1 člen 30, 30/1, 68, 70, 71. SPZ člen 118.
dobava toplotne energije in plina – skupno odjemno mesto – terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika – upravnik – posredovanje podatkov o etažnem lastniku
Dobava toplotne energije in plina, ki poteka preko skupnega odjemnega mesta in skupnega števca, je izvršena za skupnost etažnih lastnikov. Delitev stroškov je stvar etažnih lastnikov ter naloga upravnika. Dobavitelj na način ali pravilnost delitve nima vpliva. Pri poravnavanju obveznosti upravnik deluje v imenu in za račun odjemalcev, saj mora poskrbeti, da prejeta plačila nemudoma dosežejo dobavitelja, v primeru, ko obveznosti niso poravnane v celoti, pa dobavitelju posredovati podatke o etažnih lastnikih, ki svojega dela obveznosti niso poravnali.
Tožnik je glede nepremičnin v k. o. X uveljavljal svoj zahtevek s pozitivno in negativno ugotovitveno tožbo (da so te nepremičnine njegovo izključno in posebno premoženje oziroma da ne spadajo v skupno premoženje pravdnih strank). Tudi takšen tožbeni zahtevek je dopusten, saj ne meri na ugotavljanje dejstev, ampak zasleduje ugotovitev tožnikove lastninske pravice na teh nepremičninah oziroma obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi s temi nepremičninami.
padec na poledenelem parkirišču – padec delavca na parkirišču delodajalca – nadzor nad izvajalcem zimske službe – malomarno izvajanje zimske službe – zimska služba
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
stroški izvršilnega postopka - stroški za ugovor - umik predloga za izvršbo
Smiselna uporaba določbe 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pomeni, da mora upnik, ki umakne predlog za izvršbo, povrniti dolžniku izvršilne stroške, razen če ga je umaknil takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek. Standarda „takoj, ko je dolžnik izpolnil zahtevek“ po mnenju višjega sodišča v izvršilnem postopku ne gre razlagati ozko, izključno s časovnega vidika. Treba je upoštevati tudi druge okoliščine, zlasti, v kateri fazi postopka je dolžnik izpolnil obveznost, ali je imel upnik, potem ko je dolžnik (prostovoljno) izpolnil svojo obveznost, dovolj časa za umik predloga za izvršbo in s tem za končanje postopka, ali pa je bil pasiven in je bil zato dolžnik primoran obvestiti sodišče o izpolnitvi oziroma vložiti ugovor in so mu s tem nastali stroški.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014876
OZ člen 131, 131/1,131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 953, 953/3, 964, 965, 965/1. ZDR člen 184, 184/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na strehi - zavarovalnica
Tožnik se je poškodoval na delu pri drugotoženi stranki (delodajalcu), ko je na delu na strehi, ki ni bila v celoti podeskana, med polaganjem folije zgubil ravnotežje in padel skozi luknjo strehe z višine 2,5 metrov v notranjost objekta na betonsko ploščo. Delo na strehi višine 2,5 metrov, ki ni v celoti podeskana, predstavlja nevarno dejavnost, zato je podana objektivna odgovornost drugotožene stranke. Poleg tega drugotožena stranka ni poskrbela za ustrezne varnostne ukrepe. Tožnik je imel delovno dovoljenje kot pomožni delavec, posebnega dovoljenja, ki je potrebno za delo na strehi, pa ni imel. Tožnik ni bil poučen, da mora pri delu na višini uporabljati varovalno opremo in katero, tožena stranka pa ga tudi ni napotila, da opravi izpit iz varstva pri delu, niti ga ni poučila o varnem delu na višini. Zato je podana tudi krivdna odškodninska odgovornost drugotožene stranke za nastalo nezgodo.
odškodninska odgovornost – pretres možganov – postkomocionalni sindrom – posttravmatska stresna motnja – dokazovanje – izvedenec – dvom v izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca – neopravičen izostanek z naroka – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – pravica do izjave
Zgolj subjektivno (nestrokovno) nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem ne vzbuja dvoma v samo strokovnost izvedenskega mnenja. Ker se je prvo sodišče ustrezno opredelilo do njegovih pripomb in je večplastno pojasnilo zavrnitev predloga za zaslišanje izvedenca, pri čemer se tožnik zadnjega naroka sploh ni udeležil, je neutemeljen pritožbeni očitek o kršenju njegove pravice do izjave.