OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0075681
ZPP člen 7, 8, 154, 154/1, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 12/4.
gradbena pogodba – končni obračun – obseg izvedenih del – kvaliteta izvedenih del – trditveno in dokazno breme – izvedensko mnenje – ugotovitve izvedenca – povrnitev pravdnih stroškov – pravica do svobodne izbire odvetnika – odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko – kilometrina
Tožnik do konca naroka ni podal dejanskih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti utemeljenost postavke porabljeni material iz njegovega končnega obračuna. Ni navedel, kateri material je v njej zajet, v kakšni količini in zakaj ga je obračunaval posebej, ne pa v okviru posameznih postavk v izvedenih delih in materialu. Tako te postavke ni zmogel preveriti niti izvedenec gradbene stroke ob ogledu stanovanja zaradi preveritve izmere količin materiala ter kvantitativnega in kvalitativnega pregleda izvedenih del. Tako je v izvedenskem mnenju navedel, da tega podatka v knjigi obračunskih izmer ni mogoče preveriti, zato je v svoj končni obračun izvedenih del in materiala v višini 14.115,88 EUR (3.382.730,00 SIT) vnesel celotni zatrjevani (vendar nepreverjeni) znesek materiala v višini 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT). To pomeni, da omenjenega zneska 5502,83 EUR (1.318.700,00 SIT) ni mogoče upoštevati v končnem obračunu, ker ga tožnik ni dokazal.
OZ posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki ne določa. Zato kupec lahko veljavno izpolni obveznost obvestiti prodajalca o napaki tudi z ustnim obvestilom.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - nasprotna izpolnitev majhne vrednosti kot neodplačna pogodba - sprememba tožbe po preteku roka za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka
Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika je kot neodplačno pogodbo treba obravnavati tudi pogodbo, pri kateri je nasprotna izpolnitev druge stranke majhne vrednosti. Pri neodplačni pogodbi, pri kateri že sklenitev zavezovalnega pravnega posla povzroči neenako obravnavo upnikov, ima torej objektivne znake izpodbojnosti, je predmet izpodbijanja ta pogodba, sklenjena v obdobju izpodbojnosti, če pa je stečajni dolžnik v obdobju izpodbojnosti opravil še razpolagalni pravni posel zaradi izpolnitve svoje obveznosti, je izpodbojno tudi izpolnitveno ravnanje. Z izpodbojnim zahtevkom po 275. členu ZFPPIPP je treba uveljavljati ne le razveljavitev zavezovalnega posla, neodplačne pogodbe, temveč v primeru, da je stečajni dolžnik že pred začetkom stečajnega postopka izpolnil svojo obveznost, tudi zahtevek za razveljavitev razpolagalnega pravnega posla, ki ga je stečajni dolžnik opravil zaradi izpolnitve svoje obveznosti in povračilni zahtevek. Rok za vložitve izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2. ZDavP-2 člen 96, 96/1.
poplačilo upnikov – sklep o poplačilu – prednost pri poplačilu – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zamudne obresti – prednostno poplačilo zamudnih obresti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – stroški izvršilnega postopka
Določba 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ izrecno govori le o davščinah, ne pa tudi o zamudnih obrestih, tako da že iz gramatikalne razlage določbe izhaja, da se kot prednostno poplača le znesek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot davščina, ki obremenjuje prodano nepremičnino, ne pa tudi pripadajoče zamudne obresti.
obnova postopka - obnovitveni razlog - stvarna legitimacija za postopek izdaje naloga za izpraznitev poslovnih prostorov - nova dejstva in dokazi - sklep o dedovanju - pogoj vzajemnosti - odgovor na pritožbo zoper sklep
Novega dejstva ne more predstavljati razveljavitvena odločba Vrhovnega sodišča, pač pa kvečjemu morebitna drugačna – nova dejstva, ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki bo izdan v ponovljenem zapuščinskem postopku. Če bi se izkazalo, da tožnica zaradi izostalega pogoja vzajemnosti ni dedno sposobna, bi šele to lahko predstavljalo osnovo za ocenjevanje pogojev za obnovo postopka.
Vprašanje stvarne legitimacije ni predhodno vprašanje, pač pa stvar materialnega prava, o katerem se odloči s sodbo. Če je bilo o njem napačno odločeno, gre za zmotno uporabo materialnega prava, kar pa ne predstavlja obnovitvenega razloga.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069751
OZ člen 567, 568. ZPP člen 365. ZST-1 člen 17.
zakonito dedovanje – obseg zapuščine – pogodba o preužitku – spor med dedičem in tretjo osebo – preklic dvostranskega pravnega posla – razveljavitev pogodbe – količnik za odmero sodne takse
Zapuščinsko sodišče je pri ugotavljanju obsega zapuščine pravilno upoštevalo pogodbo o preužitku, ustrezno sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Če dediča menita, da je pogodba o preužitku neveljavna, ker jo je zapustnica za časa življenja preklicala, in da torej sporna nepremičnina sodi v zapuščino, bosta morala za razveljavitev te pogodbe sprožiti drug ustrezen postopek, saj pogodba velja, dokler ni razveljavljena. Preklic dvostranskega pravnega posla s strani ene od pogodbenih strank namreč ne povzroči samodejno prenehanja njegove veljavnosti.
nepremičninsko posredovanje – nepremičninski posrednik – odgovornost nepremičninskega posrednika – dolžnost opozoriti na odsotnost gradbenega dovoljenja – nastanek škode
Tožnika v času nakupa nista bila seznanjena z dejstvom, da hiša, ki sta jo kupovala, nima gradbenega dovoljenja. Dolžnost nepremičninskega posrednika je, da stranko jasno in razumljivo pisno opozori na takšno napako (prvi odstavek 23. člena ZNPosr). Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo. Tožena stranka ne zatrjuje, da je svojo dolžnost opravila v skladu z zakonom, zato za škodo, ki nastane v posledici takšne napake, odgovarja.
Zakon opredeljuje izpolnitveni čas odškodninske obveznosti z nastankom škode (165. člen OZ). Trenutek škode ni definiran in ga je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera. Če gre za zmanjšanje premoženja škoda nastane, ko pride do zmanjšanja. Ta trenutek je objektivno zaznaven in je v konkretnem povezan s trenutkom, ko bosta tožnika denarna sredstva v vtoževanem znesku nakazala tistemu, ki bo zanju izdelal gradbeno dokumentacijo in bosta tudi plačala komunalni prispevek. Da bi že plačala omenjeni zadevi, tožnika ne trdita. Tožnika sta obravnavani postopek sprožila preuranjeno.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063214
OZ člen 183. Kodeks novinarjev Slovenije člen 5, 17.
denarna odškodnina pravni osebi - pravica do ugleda in dobrega imena - protipravnost posega - objektivna merila - pravična denarna odškodnina - objektivno in verodostojno poročanje - objava neresnic - subjektivno obarvana stališča - ustrezno opozorilo - profesionalna skrbnost - novinarska stroka - dolžnost preverjanja podatkov - legitimni interes javnosti do obveščenosti - vidnejši akterji v gospodarstvu
Pravna oseba že pojmovno ne more trpeti duševnih bolečin, zato po 183. členu OZ zadošča poseg v pravico do ugleda in dobrega imena.
V primeru, da članek že po objektivnih merilih protipravno posega v ugled in dobro ime pravne osebe, ji za takšen poseg pripada pravična denarna odškodnina.
Novinarji morajo o dogajanju poročati čim bolj objektivno in verodostojno, kadar s svojim pisanjem posegajo v pravice drugih. To pa ne pomeni, da so dolžni preprečiti objavo vsakršnih neresnic ali subjektivno obarvanih stališč - te je treba pregledno označiti.
S tem, ko je novinar navedel vire z imeni in priimki ter poskušal, čeprav neuspešno, pridobiti tudi C.-jev odziv, kar je v članku ustrezno označeno, je zadostil pogojem v zvezi s profesionalno skrbnostjo, ki velja v novinarski stroki.
Dolžnost preverjanja podatkov ni neomejena, saj bi bila kot takšna nezdružljiva z interesom javnosti do obveščenosti.
ZNP člen 19, 20, 118, 118/3. SPZ člen 70, 110, 110/1.
delitev stvari v solastnini – vzpostavitev etažne lastnine – prekinitev postopka
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča. Odločbo o nastanku etažne lastnine izda sodišče, če je takšna delitev pravno in dejansko izvedljiva. Glede na višino deležev si v postopku prizadeva, da solastniki dobijo v naravi tisti posamezni del, za katerega izkažejo upravičen interes.
ZFPPIPP, člen 108, 108/1, 109, 119, 119/2, 119/3, 121, 128.
razrešitev upravitelja – nadomestni sklep – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka – smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek
Smiselna uporaba (drugače kot neposredna uporaba) določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi.
Upraviteljici je bila naknadno dana možnost izjave, ki pa je ni izkoristila, zato prvostopno sodišče ni imelo razloga, da, glede na vsebinsko prazne navedbe upraviteljice, sklep o razrešitvi nadomesti z nadomestnim sklepom po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP.
Sodišče mora v okviru presoje, ali je dotični strokovnjak ravnal z zadostno skrbnostjo, ugotoviti, ali se njegovo ravnanje ujema s tipičnim ravnanjem v stroki. To je razvidno iz pravil stroke, ob pomanjkanju slednjih pa je treba izhajati iz ustaljene prakse strokovnjakov iste stroke, ki je nujno pogojena s prostorom in časom. Prvostopenjsko sodišče je v ta namen pravilno ugotavljalo, ali je v zadevnem času obstajala ustaljena praksa notarjev v primeru izgubljene kupoprodajne pogodbe z overjenim podpisom prodajalca oziroma v zvezi s tem, ali so notarji dopuščali overjanje več izvodov pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODSTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081523
URS člen 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga
bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa
pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - priložena menica - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovori po meničnem pravu - ugovor litispendence
Dolžnik sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice ni izrecno uveljavljal ugovorov po meničnem pravu. Toda po presoji pritožbenega sodišča je smiselno uveljavljan ugovor litispendence kot procesni ugovor take narave, da je treba sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljaviti v dovolitvenem delu, postopek pa nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Ali je litispendenca podana ali ne, pa bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0063212
ZOZP člen 20. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
obvezno zavarovanje v prometu - povrnitev škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek zoper zavarovalnico - totalna škoda - enakovredno vozilo - vrednost razbitine - DDV
Po sistemu "totalne škode" se škoda prizna v višini, ki oškodovancu omogoča nakup enakovrednega vozila, pri čemer se od nje odšteje vrednost razbitine oziroma rešenih delov vozila, če jih oškodovanec obdrži.
Od odškodnine se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost (DDV).
Ker je tožeča stranka predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, je sodišče prve stopnje pravilno nameravalo zaslišati tudi zakonitega zastopnika tožene stranke (drugi odstavek 258. člena ZPP). Le tako bi bilo namreč zagotovljeno procesno ravnotežje in enakost orožij pravdnih strank. V zvezi z zaslišanjem priče B. B. pa tožena stranka ni zadostila standardu obrazloženosti dokaznega predloga, saj ni navedla, katero dejstvo naj bi se s tem dokazom ugotavljalo (236. člen ZPP). Glede na to, da dokazni predlog z zaslišanjem navedene priče ni bil ustrezno substanciran, njene nezadostne aktivnosti ni moglo nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
zmanjšanje življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se po ustaljeni sodni praksi prisodi le, ko gre za takšno zmanjšanje, ki je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali ko to opravičujejo posebne okoliščine, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojni zahtevek – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – eventualna kumulacija – oblikovalni (izpodbojni) zahtevek – povračilni zahtevek – identičnost zahtevka – vključenost zahtevkov – povezanost zahtevkov – zastavna pogodba – delnice – vrnitev delnic – denarno nadomestilo – genus – stvari, določene po vrsti
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.