narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
Že ljudski rek pravi: „Čisti računi, dobri prijatelji,“, torej ni prav nič nenavadno, če ob posojilu večjega zneska denarja zapišeš pogodbo, prav tako tudi ne, da denar posodiš za nizko obrestno mero (3 %) svojemu poslovnemu partnerju.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – izpodbojni zahtevek – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – eventualna kumulacija – oblikovalni (izpodbojni) zahtevek – povračilni zahtevek – identičnost zahtevka – vključenost zahtevkov – povezanost zahtevkov – zastavna pogodba – delnice – vrnitev delnic – denarno nadomestilo – genus – stvari, določene po vrsti
Oblikovalni izpodbojni zahtevek je v „primarnem“ in „podrednem“ zahtevku v bistvenem (razen glede razveljavitve pravnih učinkov opravljenih plačil) enak. Tudi povračilni zahtevek je v obeh („primarnem“ in „podrednem“) zahtevkih enak oziroma je „podredni“ povračilni zahtevek vključen v „primarnem“ povračilnem zahtevku. S povračilnim zahtevkom namreč tožeča stranka zahteva plačilo denarnega nadomestila vrednosti delnic, in sicer v višini knjigovodske vrednosti delnic oziroma vsaj v višini cene, za katero so bile delnice v postopku realizacije spornih zastavnih pravic prodane. Zato ni mogoče zaključiti, da v delu, v katerem se zahtevka pokrivata, ne gre za isti zahtevek. Oba zahtevka temeljita na isti pravni in dejanski podlagi.
Za vsebino povračilnega zahtevka je odločilno, ali tožena stranka s predmetom izpolnitve, v danem primeru z delnicami, na katerih je bila v njeno korist pri KDD vpisana zastavna pravica, razpolaga, tako da jih lahko neobremenjene vrne tožeči stranki. Pri tem je nepomembno, kako je tožena stranka te delnice pridobila oziroma, da so bile tiste, ki so bile predmet izpodbijanih dejanj, prodane, in jih je nato tožena stranka kupila. Pritožnik zmotno meni, da zato vrnitev teh delnic ni več pravno mogoča. Delnice so namreč stvari, določene po vrsti (genus). Zato nemožnost izpolnitve ne more nastopiti, kar velja tudi, če bi šlo za delnice, ki ne kotirajo na borzi in četudi tožena stranka delnic ne bi več imela (primerjaj sodbo VR RS III Ips 88/2004 z dne 25. 10. 2005).
Oblikovalni in povračilni zahtevek sta neločljivo povezana. Zato ima nesklepčnost povračilnega zahtevka za posledico tudi neutemeljenost oblikovalnega izpodbojnega zahtevka, saj z njim ni mogoče doseči namena instituta izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika.
najemna pogodba – poslovni prostori – odklop električne energije – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – ugovor krajevne pristojnosti
Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064901
SPZ člen 96. OZ člen 193, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba tuje stvari – stanovanjski stroški – stroški zavarovanja – zamuda – razlogi – dokazna ocena
Ker sodba kljub nasprotujočima stališčema strank nima razlogov o tem, kdaj je toženec prišel v zamudo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VSL0063212
ZOZP člen 20. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
obvezno zavarovanje v prometu - povrnitev škode - denarna odškodnina - neposredni zahtevek zoper zavarovalnico - totalna škoda - enakovredno vozilo - vrednost razbitine - DDV
Po sistemu "totalne škode" se škoda prizna v višini, ki oškodovancu omogoča nakup enakovrednega vozila, pri čemer se od nje odšteje vrednost razbitine oziroma rešenih delov vozila, če jih oškodovanec obdrži.
Od odškodnine se ne obračunava in ne plačuje davek na dodano vrednost (DDV).
vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – zavrženje predloga – pravni interes za vodenje postopka – pogoji za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – pogojna obsodba
Prilivi na fiduciarni denarni račun ne bi zadoščali niti za plačilo stroškov postopka. V primeru, če premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške postopka, se lahko doseže namen postopka osebnega stečaja le, če insolventni dolžnik izpolnjuje pogoje za začetek postopka odpusta obveznosti in če nima obveznosti iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
Tudi v primeru, če bi se stečajni postopek začel, bi se zaradi neznatne stečajne mase končal brez razdelitve upnikom.
Vse do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, dolžnik ne bi imel možnosti uspešno predlagati začetka postopka odpusta obveznosti. Do takrat pa glede na njegovo premoženjsko stanje ne bi bili izpolnjeni pogoji za vodenje stečajnega postopka.
kreditna pogodba – zaveza kot porok in plačnik – neposredno izvršljiv notarski zapis – identičnost terjatev
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno očita sodišču, da ni upoštevalo, da tožeča stranka že razpolaga z izvršilnim naslovom in sicer z neposredno izvršljivim notarskim zapisom in zato ni nobenih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.
preuranjena odločitev – primeren rok – prošnja za podaljšanje roka – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – narok
Sodišče prve stopnje bi moralo dedičem postaviti realen rok za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Glede na nesporno voljo dedičev, da so te nepremičnine postale last C. C. in da želijo spoštovati voljo pokojne matere, pa v primeru, da na podlagi darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila s C. C., vknjižba lastninske pravice v korist C. C. ni mogoča, upoštevati voljo vseh dedičev in dediče po potrebi dodatno pozvati, da se izjasnijo, ali svoje dedne deleže A. A. in B. B. odstopata C. C. in ali jih ta sprejema. Po potrebi bi bilo zato smotrno opraviti narok in zadevo dokončno razčistiti, nato pa izdati temu ustrezen sklep.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb izreče sodišče novo kazen (samo) na podlagi obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.
Enotna kazen za kazniva dejanja v steku mora biti v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni kot tudi do obsojenčeve celotne kriminalne dejavnosti.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-3, 271/1-4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1, 366, 366/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev
Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga – opomin – primeren rok – sodna odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – nesklepčnost tožbenega zahtevka
Glede na trditve tožeče stranke, so neutemeljene navedbe o nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Iz navedenih določb SZ-1 jasno izhaja, da se v primeru spora najemna pogodba odpoveduje sodno, zato je tožeča stranka pravilno zahtevala, da se najemna pogodba odpove (in ne razveže).
aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe
Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni. Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov. Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP.
SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).