OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0069758
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 15/1. OZ člen 10, 131. ZPP člen 360, 360/1.
pravica do povračila škode – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – duševne bolečine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – uporaba ZVPSBNO
Sodna praksa je enotna, da predstavlja pravno podlago za vso nepremoženjsko škodo, ki je posledica prekomernega trajanja sodnega postopka, ZVPSBNO. Navedeni zakon pa določa, da je odškodninska tožba dovoljena pod pogojem, da je stranka v samem postopku izčrpala pospešitvena pravna sredstva – da je vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno ali rokovni predlog.
ZIZ člen 270, 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-3, 271/1-4. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1, 366, 366/1.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev
Kadar sodišče prve stopnje ugotovi, da že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazana terjatev, ni izpolnjen, ni dolžno preverjati obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe po citiranih določbah ZDSS-1 oziroma ZIZ. Zato pritožbene navedbe s tem v zvezi niso odločilnega pomena in jih pritožbeno sodišče ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).
aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe
Aktivni družbenik je tisti, ki bi ukrepe lahko in moral sprejeti pa jih ni. Ker se z uvedbo stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe vzpostavi odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti upnikov do tega stečajnega dolžnika, je tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo zoper toženo stranko za plačilo vseh priznanih terjatev upnikov. Pri tem je šteti kot osebno odgovornega družbenika tudi aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe kot to izhaja iz določbe 348.člena ZFPPIPP.
SPZ člen 222, 223. ZPP člen 2, 2/2, 182, 182/3, 327, 327/3, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
stvarna služnost vožnje – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi sodne odločbe – pravnomočnost odločbe – prenehanje služnosti na podlagi zakona – izpolnjenost zakonskih pogojev – dopolnilna sodba – pritožba – pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe – eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – vezanost sodišča na tožbeni zahtevek – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za odločanje pred drugim sodnikom – izdaja dopolnilne sodbe
Skladno z 222. členom SPZ služnost preneha z odločbo sodišča in prenehanje učinkuje s pravnomočnostjo te sodne odločbe, medtem ko po 223. členu SPZ služnost preneha po samem zakonu, v trenutku, ko se stečejo pogoji za njeno prenehanje in se s sodno odločbo to prenehanje le ugotovi. Zato sta v zahtevkih izraza „preneha“ (z odločbo) in „je prenehala“ (po samem zakonu že pred izdajo sodne odločbe).
OZ posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki ne določa. Zato kupec lahko veljavno izpolni obveznost obvestiti prodajalca o napaki tudi z ustnim obvestilom.
Čeprav tožena stranka ni imela druge možnosti za zavarovanje svojih pravnih interesov, kot da je v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitvene pravice na nepremičninah, glede katerih je bilo kasneje ugotovljeno, da na njih obstaja izločitvena pravica drugih upnikov, teh navedb in okoliščin ni mogoče šteti kot takšnih, zaradi katerih bi bilo mogoče tožeči stranki pripisati krivdo za povzročitev pravdnih stroškov in o celotnih stroških postopka odločati po načelu krivde. Tožena stranka bi namreč lahko: 1. ugovarjala obstoju izločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar kot sama navaja v pritožbah, je ocenila, da bi to bilo z vidika varovanja njenih pravnih koristi brez učinka, zato tako ni ravnala; 2. po objavi končnega seznama preizkušenih terjatev umaknila prijavo ločitvenih pravic na nepremičninah, naštetih v I. točki izreka sodbe prve stopnje; ali 3. takoj po vložitvi tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, s čimer bi se izognila obveznosti povračila pravdnih stroškov tožeče stranke in bi celo bila upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov s strani tožeče stranke.
Terciarni strah ni pravno priznana oblika škode, ki bi se upoštevala pri odškodnini za strah. V določenih primerih gre lahko za dalj časa trajajočo nevšečnost, v drugih primerih pa za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, a le če je intenzivnost dovolj velika in če oškodovanec zaradi tega duševno trpi. Tožnik trdi, da ne upa več čistiti konjskih kopit, a gre le za majhno spremembo v načinu njegovega dela, saj še vedno profesionalno jaha (tako na treningih kot tudi na tekmovanjih, in to z isto kobilo, ki je povzročila škodo), ostal je zaposlen pri zavarovanki tožene stranke in je še vedno vsakodnevno v stiku s konji. Pri svojem delu torej ni oviran, sploh pa ni zatrjeval, da prav zaradi nezmožnosti čiščenja konjskih kopit (kar morajo sedaj opravljati drugi) trpi duševne bolečine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082174
OZ člen 311. ZPP člen 319, 319/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 263, 264.
pobot – začetek stečajnega postopka – pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka – terjatev zaradi odprave napak – jamčevalni zahtevek – nastanek terjatve – procesni pobot – prepoved pobota – prijava terjatev v stečajni postopek – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje izvedenca – načelo kontradiktornosti
Terjatev iz naslova stroškov za odpravo napak ne nastane šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene (zaradi česar bi bilo pravno pomembno, katere napake je tožena stranka že sama odpravila in katerih ni). Gre namreč za obliko uveljavljanja jamčevalnega zahtevka – ta pa nastane s trenutkom, ko se napaka pojavi.
Zmotno je stališče, da terjatev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, ni mogoče pobotati. Res je sicer, da so v 263. in 264. členu ZFPPIPP določeni primeri, ko pobot ni dopusten, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer (za takšne terjatve). Terjatev stečajnega dolžnika (tožeče stranke) za plačilo opravljenih del je namreč nastala pred začetkom stečajnega postopka, del terjatve upnika (tožene stranke) iz naslova stroškov za odpravo napak pa je nastala po začetku stečajnega postopka (ko so se pojavile napake), česar pa ZFPPIPP – ko govori o prepovedi pobota terjatev – ne ureja, zaradi česar se še vedno uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava (311. člen Obligacijskega zakonika), oziroma pravila o procesnem pobotu iz ZPP (tretji odstavek 319. člena ZPP), kot v konkretnem primeru, ko je tožena stranka terjatve uveljavljala v procesni pobot.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075562
SPZ člen 105, 105/4, 105/5. OZ člen 52, 56, 83. ZPP člen 154, 154/1, 196, 353.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - etažna lastnina - skupni deli stavbe - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - oblika kupoprodajne pogodbe za nakup nepremičnin - dogovorjena uporaba nepremičnine - sosporništvo - nujno sosporništvo - enotno sosporništvo
Tožnik, ki kot etažni lastnik s tožbo zahteva ugotovitev solastninske pravice na sosednji parceli (parkirišče), ker naj bi ta predstavljala skupni del poslovne stavbe, mora s tožbo zajeti vse solastnike vtoževane parcele kot nujne in enotne sospornike.
najemna pogodba – poslovni prostori – odklop električne energije – plačilo najemnine – plačilo uporabnine – ugovor krajevne pristojnosti
Toženec ni trdil, da bi pozval tožnika, da v primernem roku zagotovi ponoven priklop električne energije (primerjaj 16. člen ZPSPP), razen tega pa ni prerekal trditve tožnika, da je toženec uporabljal najete poslovne prostore za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Toženec je zato dolžan plačati tožniku najemnino z ostalimi stroški v času trajanja najemnega razmerja.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064901
SPZ člen 96. OZ člen 193, 198. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporabnina – uporaba tuje stvari – stanovanjski stroški – stroški zavarovanja – zamuda – razlogi – dokazna ocena
Ker sodba kljub nasprotujočima stališčema strank nima razlogov o tem, kdaj je toženec prišel v zamudo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V pravdnem postopku je ekonomski interes pravno nepomemben; pomemben je pravni interes (ta se pri dajatvenih in oblikovalnih tožbah domneva, posebej mora biti izkazan le v primeru ugotovitvene tožbe, če dajatveni zahtevek še ni zapadel ali v primeru, ko to določa zakon), pri čemer pomanjkanje ekonomskega interesa lahko povzroči, da ne obstaja niti pravni interes.
vzpostavitev etažne lastnine – posamezni etažni del stavbe – vpis v kataster stavb – splošni skupni del v stavbi – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine
Glede na domnevo ZVEtL, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po zakonu domneva, da so posamezni etažni deli stavbe samo tisti posamezni deli, ki so vpisani v katastru stavb in upoštevaje sklep GURS o vpisu stavbe v kataster stavb ter elaborat za vzpostavitev etažne lastnine, ki je bil njegov sestavni del, je pravilen zaključek, da sporni del predstavlja splošni skupni del v stavbi in ne morebiti posamezni del. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZVEtL pa bo lahko pritožnica po pravnomočnosti svojo morebitno lastninsko pravico uveljavljala v pravdnem postopku.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODSTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081523
URS člen 125. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – neupravičena pridobitev – odškodninski zahtevek – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – stroški terenskega preverjanja – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga
bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa
pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
izročitev nepremičnine kupcu – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – predlog stranke
Kupka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o izselitvi iz izročene nepremičnine sodišče odloča po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 192. člena ZIZ. Ker ni vezano na predlog stranke (v tem primeru kupke), tudi ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – policist – delo policista – poškodba policista pri opravljanju policijske intervencije
Delo policista pri poskusu pridržanja osebe, ki se temu fizično upira in je izrazito agresivna in poleg tega še vinjena, je nevarno delo, saj ne more imeti vseh okoliščin pod nadzorom in jih popolnoma obvladati, pa tudi ne že prej predvideti.
osebni stečaj – prejemki izvzeti iz stečajne mase – eksistenčni minimum – predlog za odobritev izplačila regresa
Sodišče izhaja iz predpostavke, da katerega od prejemkov iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP dolžnik dejansko tudi prejema. Če ga ne prejema, so po presoji pritožbenega sodišča iz stečajne mase izvzeti vsi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena določnega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.
vzpostavitev etažne lastnine – lastništvo spornega posameznega dela – verjetnost pravice
V skladu s 17. členom ZVEtL sodišče zaradi spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, ne prekine postopka za vzpostavitev etažne lastnine, temveč odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna.
narok za glavno obravnavo – vročitev vabila na narok – vročitev s fikcijo – odsotnost stranke – neaktivnost stranke – uveljavljanje procesnih kršitev – nesubstanciran dokazni predlog
Stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve procesnih pravic, kadar je to mogoče pripisati njeni lastni neaktivnosti, kot je neodzivnost na vabilo na narok in ne prihod nanj.
odškodnina – očitek protipravnega ravnanja državnega organa – javna naročila – pravno varstvo v postopkih javnega naročanja – tek roka za vložitev zahteve za revizijo – postopek s pogajanji brez predhodne objave – objava prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost – obvestilo o dodatnih informacijah
Upoštevaje besedilo 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN je obvestilo o dodatnih informacijah z vidika teka roka za vložitev zahtevka za revizijo pravno upoštevano le, če se s tem obvestilom „spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije“. V konkretnem primeru pa je naročnik tožeči stranki z obvestilom le posredoval dodatne informacije, na podlagi katerih je predhodno sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsled česar ni utemeljeno stališče pritožnice, da je obvestilo naročnika ustrezalo kriterijem iz 2. alineje prvega odstavka 25. člena ZPVPJN.