predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – zastopanje pred okrožnim sodiščem – predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu – dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – nepopolna tožba – neizkazanost pooblastila – odobritev stranke
Odobritev stranke bi učinkovala le, če bi pooblaščenec A. A. izkazal, da izpolnjuje pogoje za zastopanje pred okrožnim sodiščem, torej, da ima opravljen PDI.
Ker je oseba, ki je v imenu tožeče stranke vložila predlog za izvršbo, v odgovoru na poziv navedla le, da se bo tožeča stranka zastopala sama po njenem zakonitem zastopniku, in torej ni predložila potrdila o opravljenem PDI, niti ustreznega pooblastila tožeče stranke za zastopanje pred okrožnim sodiščem, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pravdna dejanja, ki jih je opravila v postopku za tožečo stranko (dopolnitev tožbe), sploh niso bila opravljena.
zahteva za sodno varstvo - izrek odločbe o prekršku - opis dejanja v izreku odločbe - dajanje na trg - dostopnost na trgu
Dostopnost na trgu je že vsaka odplačna ali neodplačna dobava za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu EU, ne pa šele namestitev izdelka na prodajno polico v trgovini, kot je napačno zaključilo prvostopno sodišče. Ob tem, da izrek prekrška vsebuje konkretizacijo izdaje dobavnice v maloprodajo in je posledično tudi kraj storite naveden pravilno, takšna opredelitev (odplačne) dobave proizvodov s strani veleprodaje v maloprodajo nedvomno pomeni distribucijo za porabo takih proizvodov na trgu EU. Zato prvostopno sodišče napačno zaključuje, da bi konkretizacija morala pomeniti tudi navedbo trgovine in dejstva, da je bil sporni proizvod v prodajnem prostoru trgovine in namenjenem kupcem, kajti na ta način bi se, kar zadeva odgovornost za distribucijo tehnično oporečnih proizvodov, izključila celotna vmesna veriga distributerjev med proizvajalcem ali uvoznikom in zadnjim v verigi - kupcem na drobno.
ZIZ člen 178, 178/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 47, 47/4, 51.
ugotovitev vrednosti nepremičnine – nagrada za opravljeno cenitev – zahtevnost cenitve – kriteriji za presojo zahtevnosti cenitve
Zahtevnost cenitve se presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Ti kriteriji zadoščajo, da lahko sodišče napravi oceno izdelanega cenilnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069763
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 3. ZMZPP člen 10, 10/1, 42, 42/1, 42/2, 42/3.
dodelitev v vzgojo in varstvo – preživnina – stiki – začasna odredba – zaščita otrokove koristi – spor z mednarodnim elementom – mednarodna ugrabitev otrok
Toženec je skupnega otroka brez vednosti in soglasja tožnice vzel iz vrtca in ga odpeljal v BiH, kjer je bil otrok dobre štiri mesece, dokler toženec ni prostovoljno izvršil začasne odredbe in otroka pripeljal nazaj ter izročil tožnici. Hipna sprememba dosedanjega matičnega okolja, dokler o tem ni dokončno odločeno, ne more biti v otrokovo korist, pri čemer je bistveno, da v obstoječem matičnem okolju ni nič takega, kar bi kazalo na otrokovo ogroženost, zato je zaradi zaščite otrokove koristi izdaja začasne odredbe, po kateri sta otroka začasno (tj. za čas trajanja postopka) dodeljena v vzgojo in varstvo mami, nujno potrebna.
preživnina otrok – potrebe bolnega otroka – otroški dodatek
Zmožnosti staršev in potrebe otrok so zelo različne, tako tudi prisojene preživnine. Višine se začno pri skoraj simboličnih preživninah v primeru bolnih, za delo nesposobnih, trajno brezposelnih zavezancev brez premoženja ali takšnih, ki so na prestajanju zaporne kazni (to so takšne preživnine, kakršno bi bil pripravljen plačevati pritožnik), in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih in visokih do nadstandardnih preživnin. Vse te skupaj tvorijo neko povprečje v državi, ki pa pri določanju konkretne preživnine v konkretnem primeru ne daje nobene pravno pomembne informacije.
Glede na ugotovitve o življenjskem slogu tožnika in družine, o visokih finančnih transakcijah, o poslovanju z gotovino, o deležih v gospodarskih družbah, o lastništvu avtomobilov in plovil ter depozitih, v katere višje sodišče ne dvomi, je prepričano, da tožnik zmore kriti po 480,00 EUR potreb vsakega od svojih petih otrok in da je do razpada življenjske skupnosti kril najmanj toliko. Prav zato je višje sodišče prepričano, da bo pritožnik kot skrben in požrtvovalen oče, ko bo sprejel dejstvo, da je preživnina namenjena za preživljanje otrok (četudi se nakazuje na osebni račun matere), lahko sprejel tudi njeno višino.
OZ člen 6, 6/1, 18, 18/2, 33, 33/6, 46, 46/1, 46/2, 49, 86, 86/1, 92, 94, 95, 99, 99/2, 112, 112/2, 114, 115, 190. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 212, 215, 286, 337, 337/1.
razveza predpogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - sprememba vrednosti nepremičnine - vlaganja - običajno poslovno tveganje - bistvena zmota - zastaranje zahtevka - uporabnina
Skladno z drugim odstavkom 112. člena OZ razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila. Pri odločanju o zahtevi za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sodišče skladno z 114. členom OZ zraven namena pogodbe upošteva tudi tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste, pri čemer pazi tudi na uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.
URS člen 54. ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 123, 129a. ZPP člen 408, 408/2.
preživnina – tožbeni zahtevek – odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Tožnik je sam vložil tožbo, v kateri je (ob tožbenem predlogu, naj sodišče deklici dodeli v vzgojo in varstvo mami) zahteval, naj se mu mesečna preživnina naloži od vložitve tožbe dalje, zato je sodišče (kljub višji preživnini, ki jo je določilo tako, da je (delno) upoštevalo tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe) ostalo znotraj postavljenega tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 21, 359. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
načrt prve prednostne razdelitve - prednostna terjatev - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - stečajni postopek - prijava terjatve - obrazloženost sklepa
Ali je terjatev navadna ali prednostna, je stvar odločanja v stečajnem postopku, in to v času, ko se odloča o razdelitvi (navadne) stečajne mase. Zato je stečajno sodišče tisto, ki mora (v primeru ugovorov) odločiti o tem, katere terjatve so prednostne ter zakaj so prednostne in ali se sporna terjatev plača v okviru prednostne razdelitve ali bo prišla na vrsto šele v okviru splošne razdelitve. Tega ne more črpati iz sodbe, s katero je bilo odločeno o obstoju te terjatve, ker se pravdno sodišče s tem ne ukvarja.
ZFPPIPP člen 19, 20, 72, 72/1, 277, 277/4, 277/4-2, 302, 302/4. ZPP člen 182, 182/3, 291, 291/1, 339, 339/2, 339/2-8.
prerekana terjatev in ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja terjatve v pravdnem postopku – prijava terjatve – eventualna kumulacija zahtevkov v stečajnem postopku – pravni interes za vložitev tožbe – meje pravnomočnosti sodbe – stanje na dan zaključka glavne obravnave – objektivno novo dejstvo – problem prehoda s hipoteko obremenjenega premoženja iz ene stečajne mase v drugo – pravica do izjave
V stečaju upniki prijavljajo terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP in ne vlagajo zahtevkov v smislu določb ZPP.
Če ima upnik eno terjatev, ima v stečajnem postopku le en „zahtevek“, in sicer, da se ta terjatev prizna.
Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka je neutemeljen, saj sodišče prve stopnje svoje odločitve ni naslonilo na nobeno dejstvo, glede katerega se tožena stranka v postopku ne bi imela možnosti izjaviti.
poškodba pri delu - bager - odgovornost zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).
Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.
Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023368
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4, 82/4-2. ZKP člen 373, 402, 402/3, 510.
izbris obsodbe
V zvezi z ugotavljanjem okoliščine (v postopku za izbris pogojne obsodbe), da obdolženi ni storil novega kaznivega dejanja, je to – razen s podatki iz kazenske evidence (kazenski list) – moč preverjati in ugotavljati tudi s podatki v elektronskem vpisniku sodišča, še posebej ob dejstvu, da lahko pride do časovnega zamika evidentiranja (nove) obsodbe v evidenco.
nepremoženjska škoda - razžalitev dobrega imena in časti - pravična denarna odškodnina - zaslišanje oškodovanca
Tožnik je lahko duševne bolečine izkazal z lastnim zaslišanjem, saj gre za njegov subjektivni občutek, ki ga ambulantni izvid specialista psihiatra objektivizira, zato pritožba nima prav, da ne gre verjeti tožniku, da bi zaradi škodnega dogodka trpel kakšne duševne bolečine, glede na obisk pri psihiatru (17 dni po škodnem dogodku) pa je mogoč tudi zaključek o njihovem trajanju. Zaključek psihiatra, da je tožnikova simptomatika posledica stresnega dogodka, tudi ni zgolj pogojen.
nedovoljeni dokazi – izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati – izločitev dokazov – privilegirana priča – privilegirane priče – kazenska ovadba
Kazenska ovadba ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Pri zbiranju obvestil pa gre, nasprotno, za dejavnost uradnih oseb državnega organa, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določila drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča.
trditvena podlaga – nesklepčnost – materialno procesno vodstvo v sumarnem postopku – aktivna legitimacija upravnika – obratovalni stroški
Sodišče v sporih majhne vrednosti v okviru materialno procesnega vodstva na področju dejanskih navedb ne sme napeljati stranke, da popolnoma spremeni svoje prvotne navedbe, do česar pa bi uporaba materialno procesnega vodstva v obravnavanem primeru privedla, kar ni dopustno.
Kljub sprejeti odločitvi o oddaji javnega naročila naročnik lahko odstopi od izvedbe javnega naročila, za kar je sicer odškodninsko odgovoren, vendar pa pogodbe ni dolžan skleniti, torej ni kontrahirne dolžnosti.
Glede na to, da sme v določenih primerih naročnik odstopiti od izvedbe javnega naročila vse do sklenitve pogodbe, samo dejstvo, da je naročnik odstopil od javnega naročila, še ni protipravno, če seveda obstaja v petem odstavku 84. člena ZJNVETPS posebej naveden razlog za odstop.
Čeprav je do nedopustnega ravnanja prišlo šele v fazi med izbiro ponudnika in sklenitvijo pogodbe, je treba povrniti škodo v obliki stroškov sestave ponudbe in pripadajočih bančnih garancij (negativni pogodbeni interes) tudi v primeru nekrivdnega ravnanja, ko ima naročnik sicer v skladu s petim odstavkom 84. člena ZJNVETPS pravico do odstopa od javnega naročila.
Življenjske okoliščine se nenehno spreminjajo, vendar vsakršna drobna in posamična sprememba, še ne more povzročiti nove dodelitve otroka. Mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, na katerih sloni prvotna odločitev.
ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti - domneva o priznanju dejstev - neprerekano dejstvo - prerekanje dejstev izhaja iz predhodnih vlog - zatrjevanje negativnih dejstev - prevalitev procesnega trditvenega in dokaznega bremena - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje - preverjanje resničnosti trditev - pravica do izjavljanja v postopku
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka prerekala temelj in višino terjatve le z navedbo negativnih dejstev (da verodostojnih listin ni prejela, da se do njihove vsebine ne more opredeliti, da ne ve, na katero pravno razmerje se nanašajo, kaj je podlaga za njihovo izstavitev ...), in predlagala zaslišanje zakonite zastopnice tožene stranke. Sodišče prve stopnje predlaganega dokaza ni izvedlo, ker tožena stranka v nadaljevanju podanih trditev tožeče stranke ni prerekala. Vendar dejstev ni mogoče šteti za priznana, v kolikor prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog. Neizvedbo predlaganega dokaza je zato sodišče prve stopnje nepravilno obrazložilo z drugim odstavkom 214. člena ZPP, po katerem se neprerekana dejstva ne dokazujejo).
Ker tožena stranka ne v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne v nadaljevanju postopka ni podala nobenih drugih trditev, trditvenega bremena glede temelja in višine tožbenega zahtevka ni izpolnila, zato predlaganega zaslišanja zakonite zastopnice tožene stranke sodišče ni bilo dolžno izvesti.
pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - vrednost spornega predmeta
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
postopek v sporih majhne vrednosti – materialno dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi – domneva umika dokaznih predlogov – vabilo na narok – popravni sklep
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist.