Po določbi četrtega odstavka 91. člena ZIS se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Podrobnejši način delitve napitnin se določi s panožno kolektivno pogodbo. V prehodni določbi 49. člena ZIS-C je določeno, da delodajalci in delojemalci uskladijo panožno kolektivno pogodbo z določbami četrtega odstavka 29. člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, ki bo upošteval novo izhodišče zbiranja napitnine v prvem odstavku 91. člena ZIS in sledil napotku iz četrtega odstavka 91. člena ZIS, torej, da se napitnina med zaposlene razdeli sorazmerno z višino napitnine, ki jo ustvarijo na posameznih delovnih mestih v igralnici, določenih v prvem odstavku tega člena. Kljub dejstvu, da v prehodnem obdobju šestih mesecev niso bile sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti oz. podjetja, na podlagi katerih bi bili ti kriteriji določeni, in da je to bilo storjeno šele v novembru 2011, ni mogoče za obdobje od uveljavitve novele ZIS-C do sprejema podjetniške kolektivne pogodbe upoštevati drugačnega načina delitve napitnin od tistega, ki je bil predmet kolektivnega dogovora v novembru 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka še naprej, do sklenitve novega dogovora, v celoti upoštevala (stari) Začasni dogovor. Pritožbeno sodišče se strinja s takšnim stališčem, saj so bili kriteriji za razdelitev napitnine prepuščeni kolektivnemu dogovarjanju in sodišče ne sme samo določiti kriterijev, ki so v pristojnosti strank kolektivnih pogodb. Šlo bi za arbitrarni poseg v pravice strank kolektivne pogodbe pri toženi stranki, za katerega ni podlage v določbah ZIS-C. Zato je zmotno stališče tožnikov v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo namena ZIS-C ter da je potrebno uporabiti osnovo, kot jo določa ZIS-C, vendar z uporabo meril za delitev, kot jih določa Začasni dogovor (ki je določal napitnino le za krupjeje in pit bosse), ki pa je bil sprejet pred novelo ZIS-C.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 177/, 117/3, 120, 120/, 120/2. ZDSS-1 člen 72. ZPIZ-2 člen 171. ZPIZ-1 člen 252.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - procesni rok - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Rok za vložitev tožbe je procesni rok, zato je vrnitev v prejšnje stanje dopustna, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v ZPP, torej, če je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno in če je utemeljen. Zaradi zmotnega materialno pravnega stališča, da rok za vložitev tožbe predstavlja materialno pravni rok in zato vrnitev v prejšnje stanje ni dopustna, je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 71. OZ člen 299, 378, 378/1.
obveznost plačila - plačilo plače - dogovor v pogodbi o zaposlitvi
Tožnica je imela v 17. členu pogodbe o zaposlitvi določeno osnovno bruto plačo v višini 1.561,30 EUR, s tem da je upravičena tudi do dela plače za delovno uspešnost in do dodatkov v skladu z ZDR in akti delodajalca, za izračun katerih je osnova osnovna plača tožnice za polni delovni čas. Na podlagi teh določil tožena stranka ni imela osnove za znižanje dogovorjene plače tožnici. Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi za znižanje plač obstajal utemeljen razlog (npr. nedoseganje vnaprej določenih individualnih ali skupinskih delovnih rezultatov). Ker iz tožničinih plačilnih list za obdobje od februarja 2009 do januarja 2011 izhaja, da ji je tožena stranka vsak mesec obračunala negativni znesek, pa za to ni imela pravne podlage, saj je tožnica skladno z določbami ZDR upravičena do plačila za delo, dogovorjenega v pogodbi o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do vtoževanih zneskov, zato je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo.
ZKP člen 402, 402/3, 502č, 502d. ZS člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-9, 83/3.
zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – tek procesnih rokov – sodne počitnice – nujna zadeva – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – dolžnost hitrega postopanja sodišča – prednostna zadeva – zavrnitev pritožbe.
Kazenski postopek, v katerem je (zoper katerega koli obtoženca) odrejeno začasno zavarovanje, se po 2. točki 2. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih šteje za nujno zadevo, kar pomeni, da procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami (3. odstavek 83. člena ZS).
URS člen 25. ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 43. ZPP člen 339, 339/2, 339/22-8.
ustavitev postopka - ugovor dolžnika - pravica do izjave v postopku
Sodišče prve stopnje se je zmotno oprlo le na določilo drugega odstavka 43. člena ZIZ, ki kot posledico umika predloga za izvršbo določa ustavitev postopka. Navedenega določila ni mogoče razumeti zunaj pojasnjenega sistema temeljnih procesnih jamstev v postopku, zato mora sodišče ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo omogočiti dolžniku, da se lahko izjavi o utemeljenosti izvršbe.
ZDR člen 31, 35, 82, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 173, 173/3. ZPP člen 215.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let
Tožnik (učitelj predmetnega pouka) je v šoli v naravi spolno nadlegoval učenko petega razreda tako, da ji je vtaknil prst v zadnjico in jo tudi drugače otipaval po telesu in po intimnih delih telesa. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je podan utemeljen razlog po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnikova kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, iz 3. odstavka 173. člena KZ-1, zato je podan tudi odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Ob osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Zaposlovanje drugih delavcev ali podaljševanje pogodb o zaposlitvi drugim delavcem v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi nekemu delavcu predstavlja zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, saj kaže na to, da potreba po delu delavca, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, še vedno obstaja.
Tožnik ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine za leto 2009 ni imel poravnanih prispevkov iz naslova, ko je bil zavarovan kot direktor družbenik in mu zaradi tega leta 2009, do plačila dolgovanih prispevkov, ni mogoče šteti v zavarovalno dobo. Tožnik do konca leta 2012, ko je veljal ZPIZ-1, ni izpolnjeval pogojev po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pogoj za upoštevanje leta 2009 kot zavarovalne dobe v skupno dobo je tožnik izpolnil šele z naknadnim plačilom prispevkov (maja 2013). V primeru naknadnega plačila prispevkov pa so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja šele s plačilom dolga in ne veljajo za nazaj. Ker se po določilih ZPIZ-2 dodana doba iz naslova študija po 1. 1. 2013 ne upošteva več, tožnik do dneva izdaje dokončne odločbe toženke (3. 7. 2013) tudi ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2. Zato tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb toženke s priznanjem pravice do starostne pokojnine, ni utemeljen.
dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – postulacijska sposobnost stranke – pravniški državni izpit – vložitev izrednega pravnega sredstva – pooblastilo odvetniku – rok za vložitev revizije – pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik ob vložitvi revizije ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je odločitev o zavrženju revizije kot nedovoljene pravilna.
Tožena stranka v obravnavani zadevi v tej zvezi (prevladujoč položaj tožeče stranke na trgu Republike Slovenije za tekstilno blago) ni podala dovolj konkretizirane trditvene podlage. Zaradi tega sodišče prve stopnje tudi ni moglo naznaniti (s strani tožene stranke) pavšalno zatrjevanega primera prevladujočega položaja Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence (prej Urad za varstvo konkurence), saj ta agencija lahko izda sklep o uvedbi postopka pri omejevalnih ravnanjih po uradni dolžnosti le tedaj, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb 6. ali 9. člena ZPOmK-1 (23. člen ZPOmK-1). Pobudnik za začetek takšnega postopka pa je lahko vsak, ki ima pravni interes; torej tudi tožena stranka, ki pa te možnosti ni izkoristila.
stečaj - stroški postopka - prijava terjatve v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da v konkretnem primeru prijava terjatve tožnika v stečajnem postopku ni vsebovala vseh dokazov, na katere se je tožnik skliceval, saj tožnik ni predložil zamudne sodbe DS opr. št. Pd 434/2012, temveč le sodbo VDSS opr. št. Pdp 1242/20012 in je šlo zato za vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolni vlogi, temveč upnika (tožnika) bremenijo stroški morebitnega postopka. Pravnomočna sodba VDSS, ki vsebuje izrek zamudne sodbe in vsa pravno odločilna dejstva, ki dokazujejo in potrjujejo obstoj tožnikove terjatve, je dokaz, ki zadosti zahtevi iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako, da je tožena stranka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka.
O taksni oprostitvi odloči sodišče le na predlog stranke v vsakem sodnem postopku posebej. Na izdani sklep v drugi sodni zadevi se stranka ne more sklicevati niti zanašati.
ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 87, 87/4. ZPP člen 274, 274/1.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku 30-dnevnega roka, določenega v 1. odstavku 72. člena ZDSS-1, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).
Stvarno služnost je mogoče priposestvovati le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju skozi celotno priposestvovalno dobo. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno in posledično tudi metodološko neustrezno s pomočjo izvedenca za kmetijsko mehanizacijo ugotavljalo potrebno širino poti za varno vožnjo z obstoječo mehanizacijo.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec
Po stališču pritožbenega sodišča dejansko stanje, zgolj s tem, da je sodišče prve stopnje samo preučilo ter dokazno ocenilo razpoložljivo listinsko dokumentacijo v spisu in pisno izjavo osebne zdravnice, ni bilo ustrezno razčiščeno. V predsodnem postopku se je namreč drugostopenjski organ opredelil zgolj do določenih izvidov specialista nevrologa, imenovani zdravnik pa niti do te dokumentacije ne, saj je presojal vprašanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zaradi alergijskega rinitisa. Tožnik je v postopku pred sodiščem predložil obsežno medicinsko dokumentacijo in glede na to, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je bilo po stališču pritožbenega sodišča potrebno, da se do omenjene dokumentacije opredeli ustrezen izvedenec medicinske stroke. Ker dejansko stanje ni bilo razčiščeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka, ki so mu nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa je tožbo pravočasno umaknil (1. odstavek 158. člena ZPP).
URS člen 29, 29-1. ZKP člen 5, 5/2, 87, 87/3, 88, 88/4, 371, 371/2, 502c, 502c/1.
pravna jamstva v kazenskem postopku – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja – vročitev predloga v odgovor nasprotni stranki – pravica do izjave – pravočasnost odgovora obrambe – štetje rokov – dolžnost vsebinske opredelitve sodišča do obrambnih navedb – načelo kontradiktornosti – pravica do obrambe – preuranjena izdaja sklepa – relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost sklepa – razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo nedvomno pravočasnega odgovora obrambe na predlog državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja, s čimer je prekršilo določbo 1. odstavka 502.c člena ZKP. Kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v kazenskem postopku je vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa ter potencialno tudi na njegovo pravilnost.
regres za letni dopust - prevzemnik - prevzem terjatev
Iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnico in toženo stranko, izhaja, da je bila tožnica prevzeta k toženi stranki, saj je bil vsaj del podjetja, kot organiziran skupek virov za opravljanje gospodarske dejavnosti, v katerem je delala tožnica, s C. d. d. (tožničin prejšnji delodajalec) prenesen na toženo stranko. Tožena stranka ima zato položaj prevzemnika. Ta je po 4. odstavku 73. člena ZDR solidarno odgovorna za terjatve delavcev (tožnice), nastale do datuma prenosa. Zato je podana pasivna legitimacija tožene stranke v tem sporu za plačilo regresa za letni dopust za leto 2011 in sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2012, ko je bila tožnica v delovnem razmerju pri prejšnjem delodajalcu C. d. d., čeprav ji je bila ta terjatev priznana v likvidacijskem postopku bivšega delodajalca. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe, saj je tožena stranka šele tekom postopka izpolnila tožbeni zahtevek, tožnica pa je tožbo pravočasno umaknila (1. odstavek 158. člena ZPP).
odškodnina za nematerialno škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – spor majhne vrednosti – trditvena podlaga – nesklepčnost tožbe
Razen golih navedb, da je tožnik utrpel duševne bolečine zaradi prejetega elektronskega sporočila, ki ga je razžalil, osebno prizadel, mu vzbudil občutke nelagodja in mu neupravičeno odrekel spoštovanje in ugled, v tožbi ni bilo potrebnih pravno relevantnih navedb ne o intenzivnosti ne o trajanju zatrjevanih duševnih bolečin. Prav tako v tožbi tudi ni bilo konkretiziranih navedb o tem, kako so duševne bolečine vplivale na tožnika oziroma kako jih je doživljal. Zgolj prepis zakonske norme brez opredelitve in konkretizacije pravno odločilnih okoliščin o škodi, pa ne predstavlja zadovoljive podlage za ugotavljanje, ali je tožnik škodo tudi dejansko utrpel in ali zanjo utemeljeno zahteva odškodnino.