ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 143/3, 144, 144/1, 454. ZPP člen 243.
telesna okvara - invalidnina - seznam telesnih okvar - izvedenec
Pri tožnici zaradi utesnitve medialnega živca v zapestnem prehodu in zaradi nakazane degenerativne spremembe ni mogoče ugotoviti telesne okvare po Samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar.
Sodišče ni dolžno ugoditi dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca v vseh primerih nestrinjanja strank z mnenji invalidskih komisij. Dolžno pa je to storiti, kadar dokazni predlog vsebuje utemeljene pomisleke glede pravilnosti in jasnosti dejstev v mnenjih teh organov. V obravnavanem primeru, ko tožnica zatrjuje, da gre pri njej za določena stanja, za katera v Seznamu telesnih okvar niso določene telesne okvare, ne gre za takšen utemeljen predlog za postavitev izvedenca in tudi ne za takšno očitano kršitev, da bi bila tožnici odvzeta možnost varstva pred sodiščem.
obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
stečaj – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršilnega postopka – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Pritožnik ima prav, da je sodišče kršilo določbe postopka, ko je uporabilo določbo 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, ki se uporabi, ko je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic že izdan. V tej fazi bi moralo sodišče uporabiti določbo 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in postopek izvršbe prekiniti.
STVARNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083243
ZKZ člen 19, 23. OZ člen 256, 260.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskih zemljišč – ničnost prodajne pogodbe – čas sklenitve pogodbe – večkratno razpolaganje z istim predmetom – protipravno ravnanje – sodna praksa
Pritožnikovo stališče, češ da je potrebno upoštevati aktualno in ne (prevladujoče) sodne prakse, ki je (v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenitvi pogodbe) glede vprašanja (trenutka) sklenitve prodajnih pogodb za kmetijska zemljišča obstajala v času, ko je sprejel ponudbe prvo do pete toženke, ne drži. Da je za vrednostno presojo ravnanja toženk (v zvezi z očitkom njihovega večkratnega razpolaganja z istim predmetom) lahko odločilno le takratno razumevanje tega (pravnega) vprašanja, pa nenazadnje dokazuje tudi okoliščina, da se je v skladu z njim ravnal sam tožnik, ki je sklenitev pogodb (s prvo do peto toženko) iztožil v pravdnem postopku.
obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083256
ZPP člen 443, 443/1, 458. OZ člen 21, 925, 925/1.
spor majhne vrednosti – sklenitev zavarovalne pogodbe – podpis zavarovalne police – kraj sklenitve pogodbe – zakonska domneva – sedež ponudnika
21. člen OZ vsebuje zgolj zakonsko domnevo, po kateri se za kraj sklenitve pogodbe šteje kraj sedeža ponudnika, ne glede na to, kje je prišlo do dejanskega podpisa pogodbe (oziroma v tem primeru zavarovalne police). Pravni pomen te zakonske domneve je predvsem v določitvi pristojnega prava v sporih z mednarodnim elementom, nima pa neposrednega vpliva na veljavnost sklenitve pogodbe.
lastninska pravica – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine – protipravno vznemirjanje lastnika – negatorna tožba
Namestitev 12 cm izolacije in končni fasadni sloj, kar vse sega v zračni prostor nepremičnine tožnika, presega tolerančni prag za nudenje sodnega varstva zaradi vznemirjanja lastninske pravice, kar enako velja za pobarvanje fasade na tožnikovi nepremičnini in namestitvi poštnega nabiralnika na njej.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
Ker je pogodba veljavno nastala, zavezuje prodajalca, zavezuje ga tudi, če ni lastnik nepremičnine (440. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), vprašanje, ali je toženec dejansko zmožen (ali nezmožen) izpolniti obveznost iz pogodbe, pa ne more vplivati na odločitev, to je ali je glede na veljavno sklenjeno pogodbo (zavezovalni posel, ki sicer velja pod odložnim pogojem odobritve) dolžan pogodbo izpolniti, ker gre za nepremičnino, izdati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni posel glede nepremičnin, ki vsebuje izjavo pravnoposlovne volje prodajalca, da dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na kupca).
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 179, 212. OZ člen 168, 168/1, 287, 287/1, 287/2, 299, 378.
izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – informativni dokaz – trditveno in dokazno breme – roki – tek roka – oddaja na pošto – zamudne obresti – kdaj pride dolžnik v zamudo – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Sodišče ni dolžno izvajati informativnega dokaza, ko ne gre za situacijo, ko bi bila stranka, ki se nanj sklicuje, odrezana od informacijskega vira, ki bi ji omogočal konkretizacijo njenih trditev.
Za sklepčnost tožbe (pobotnega ugovora) pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
Načeloma drži, da je trditveno in dokazno breme o vračunavanju obveznosti po drugem odstavku 287. člena OZ na upniku, ki mora trditi (in dokazati), katere prej zapadle obveznosti dolžnika je na podlagi njegovih izpolnitev vračunal. Vendar je v teh situacijah presoja, ali je upnik (tožeča stranka) zadostil konkretnemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, vselej odvisna od vsebine ugovorov, ki jih v postopku poda nasprotna stranka.
ZPP člen 166, 350, 350/2, 366. ZBPP člen 46. ZOdv člen 17, 17/5.
stroški postopka
Pooblaščenec, ki zastopa stranko po odločbi BPP, mora zahtevati izplačilo zneska skladno z izdano odločbo, stranka pa je dolžna stroške plačati Republiki Sloveniji, saj glede na določbo 46. člena ZBPP terjatev stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka. Tožena stranka, ki v sporu ni uspela, je torej dolžna stroške, odmerjene v korist tožnika, plačati na poseben račun sodišča, ker terjatev iz naslova stroškov postopka, odmerjenih v korist stranke, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, preide na Republiko Slovenijo do višine, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Po določbi petega odstavka 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Sodišče prve stopnje je sicer v nasprotju s citiranim določilom stroške v previsokem znesku naložilo toženi stranki, vendar pritožbeno sodišče ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP), v obravnavnem primeru pa se je pritožil tožnik.
Nereparirana škoda ne predstavlja čiste denarne terjatve, zato je pravilna odločitev, da se upošteva cene na dan izdelave mnenja.
Odločitev o pravdnih stroških ni rezultat zgolj matematične operacije, temveč mora biti življenjsko sprejemljiva, pravična ter razumna. Dejstvo, da je postopek tekel daljše časovno obdobje, pa na samo odločitev o stroških postopka ne more imeti pomembnega vpliva.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ponovni predlog tožene stranke, ki temelji na istem dejanskem stanju in ima enako pravno podlago, pravilno zavrglo, saj ponovno odločanje o isti stvari ni dopustno. V tem postopku se presoja le še, če so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga in ali je višina sodne takse pravilno odmerjena, ni pa več mogoče presojati razlogov za oprostitev plačila sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069738
URS člen 34. OZ člen 179, 179/1, 181, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2.
odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva - pravica do osebnega dostojanstva - primerna odškodnina - tek zamudnih obresti - stroški postopka - uspeh strank - priznani stroški - DDV - sodna taksa - nagrada izvedenca
S posegom v spolno nedotakljivost je na poseben način prizadeto dostojanstvo oškodovanca, kar se glede na vse okoliščine posameznega primera v oškodovančevi duševnosti različno manifestira, odvisno od stopnje njegove prizadetosti.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 208, 208/2. ZDavP-2 člen 3.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino – razdelitveni narok – vrstni red terjatev – prednostne terjatve – zadnje leto zapadle davščine – prispevki za socialno zavarovanje
Utemeljeno uveljavlja pritožnica, da se čas (zapadlih za zadnje leto), določen v 2. in 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, saj to izrecno določa tretji odstavek navedenega člena, in ne od datuma naroka za razdelitev kupnine, eno leto nazaj, kot navaja sodišče prve stopnje.
Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov, je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi.
Določbe 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.