plačilo oproščene sodne takse - del pravdnih stroškov - razmerje stranka država
Sodne takse, ki bi jih stranka, ki je v pravdi zmagala, morala plačati, pa jih zaradi oprostitve ni, logično ne morejo biti predmet njene zahteve za povrnitev pravdnih stroškov. 15. člen ZST-1 vzpostavlja neposredno razmerje med stranko in državo (in ne med pravdnima strankama), sodišče mora o plačilu sodne takse odločati po uradni dolžnosti. Povedano pomeni, da odločitev o teh stroških ni nujno sestavni del odločbe, s katero je bil končan postopek.
ZSDP člen 65. ZUPJS člen 10, 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17, 17/3, 19, 20, 22. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 7, 7/2.
otroški dodatek - dohodek na posameznega družinskega člana - upravičenost - premoženje - lastninski delež v gospodarski družbi
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da se pri ugotavljanju dohodka na posameznega družinskega člana v zvezi z upravičenostjo do otroškega dodatka kot tožničino premoženje upošteva lastninski delež tožnice v podjetju, kot je vpisan v sodni register oziroma je razviden iz potrdila DURS-a. V Pravilniku kot podzakonskem aktu, ki bi moral določati podrobnejši način določanja vrednosti premoženja, v konkretnem primeru lastninskih deležev gospodarskih družb (tretji odstavek 17. člena ZUPJS), ni določeno, kateri podatek o višini lastninskega deleža družbe se upošteva iz registra, v registru pa je praviloma naveden le ustanovni kapital. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali ustanovni kapital ustreza realni oziroma primerljivi tržni vrednosti premoženja oziroma v konkretnem primeru lastninskega deleža, kot je določen v tretjem odstavku 17. člena ZUPJS. Pomemben je kapital posamezne družbe na določen datum in ne osnovni kapital. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - velika tatvina - denarno povračilo
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je določenega dne vlomil v osebno garderobno omarico drugega delavca z namenom, da bi si protipravno prilastil stvari v tej omarici,
kar pa mu ni uspelo, saj ga je delavec zalotil pri vlomu. S takšnim ravnanjem naj bi tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ima tudi znake poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Ker tožena stranka ni dokazala, da je prav tožnik vlomil v osebno garderobno omarico drugega delavca, ni obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
res iudicata – dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks – vročanje
Ker osebna vročitev drugotožeči stranki ni bila možna, je poštar pošiljko sodišča s sklepom pustil v hišnem predalčniku 1. 6. 2015. Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po tem datumu prejelo kakršnokoli vlogo drugotožeče stranke. Ta v pritožbi sicer navaja, da je v določenem roku sodišču predložila izjavo o premoženjskem stanju ZST-1 z razlago. V dokaz priloži potrdilo o oddaji pošiljke. V nadaljevanju pa še navaja, da je 28. 7. 2015 z navadno pošto poslala pravilno izpolnjen obrazec ZST-1 z razlago. Potrdilo o oddani pošti je v fotokopiji. To dejstvo v povezavi z nadaljnjo pritožbeno navedbo, da je 28. 7. 2015 z navadno pošto poslala pravilno izpolnjeni obrazec ZST-1 (obrazca ZST-1 z datumom po 1. 6. 2015 v spisu ni) pritožbenega sodišča ne prepriča, da je bila priporočena pošiljka poslana prav v obravnavano zadevo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 113, 131/2. ZPP člen 182, 182/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - sprememba organizacije - regres za letni dopust
Tožena stranka je izvedla reorganizacijo in je tožničino delo „administrator“ prenesla na drugo sodelavko, ki pa je poleg dela, ki ga je opravljala tožnica, opravljala tudi drugo delo. Tako je toženka dejansko združila delovni mesti „administrator“ in „vodja splošno kadrovskih del“ v delovno mesto „poslovni sekretar“. Na podlagi spremembe v organizaciji dela je potreba po opravljanju dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imela tožnica sklenjeno s toženo stranko, prenehala, kar je utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem ni pomembno, da je potreba po delu administratorja tudi po reorganizaciji še obstajala, saj je to delo tožena stranka reorganizirala in ga združila z drugim delom v delovno mesto „poslovni sekretar“, delovno mesto „administrator“ pa je ukinila, kar je po 2. odstavku 89. člena ZDR-1 utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0014798
ZPIZ-2 člen 390. ZPIZ-1 člen 60, 67, 71.
invalid III. kategorije invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica že ima status invalida III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, to je astrologinja, s polovico polnega delovnega časa. Zato je potrebno ugotavljati, ali je pri tožnici prišlo tudi do nove invalidnosti, kakor je to določeno v 71. členu ZPIZ-1. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je pri tožnici prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma ali je nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Ker sodišče tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
OZ člen 557 - 563. ZDKG člen 24. OZ člen 87, 87/1.
razpolaganje z zaščiteno kmetijo - neveljavnost pogodbe - ničnost
Ker je bilo s pogodbo o dosmrtnem preživljanju z delom zaščitene kmetije razpolagano v nasprotju z določbami ZDKG, je del pogodbe, s katerim so urejena pravna razmerja med preživljancem in preživljalcema z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zaradi takšnega razpolaganja z nepremičninami, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, je nastalo nedovoljeno stanje, katerega je moč odpraviti le z ničnostjo tega dela pogodbe.
Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Zato je bilo ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno ugoditi zahtevku na vzpostavitev takšnega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kakršni so bili pred spornim razpolaganjem.
policist - premestitev javnega uslužbenca - razlogi za premestitev - smotrnejša organizacija delovnega procesa - delovne potrebe
V izpodbijanih sklepih o premestitvi razlogi za tožnikovo premestitev na drugo delovno mesto niso bili posebej obrazloženi, vendar zgolj iz tega razloga sklepa še nista nezakonita, saj je pomembno, da delodajalec ob izdaji sklepa ve, kakšne cilje s premestitvijo zasleduje in razloge, ki so privedli do njegove ocene, da je s premestitvijo javnega uslužbenca mogoče doseči učinkovitejše in smotrnejše delo organa. To pa mora delodajalec dokazati v sodnem postopku. Kar tožena stranka ni dokazala, da je šlo pri tožnikovi premestitvi za zasledovanje smotrnejše organizacije delovnega procesa in torej za premestitev zaradi delovnih potreb na podlagi 3. odstavka 149. člena ZJU, sta izpodbijana sklepa o premestitvi nezakonita.
pravna oseba – oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje pravne osebe
Pri presoji zmožnosti pravne osebe se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč tudi njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine. Pravilno je stališče sklepa, da zgolj dejstvo, da pravna oseba izkazuje izgubo, še ne pomeni, da ne more takoj zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
premestitev - javni uslužbenec - organizacijski razlog - sprememba akta o notranji organizaciji - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je spremenila akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in reorganizaciji priložila obrazložitev, ki je vsebovala cilje, reorganizacijo, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. V analizi delovnih mest je zajela vsa področja in vse delovne procese, ki se izvajajo po posameznih direktoratih, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka pri sprejemu akta ravnala v skladu s 156. členom ZJU. Tožena stranka je postopek reorganizacije tudi dejansko izvedla. Zaradi reorganizacije in optimizacije dela, delo na delovnem mestu, ki ga je zasedal tožnik, ni bilo več potrebno, zato je bil tožnik premeščen na drugo delovno mesto. Tožena stranka je dokazala, da je bila premestitev tožnika potrebna iz poslovnih razlogov, zato tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o premestitvi ni utemeljen.
spor majhne vrednosti – pravnomočno razsojena stvar – ugovor res iudicata – istovetnost strank – istovetnost zahtevkov – litispendenca – izostanek obrazložitve obrestnega dela zahtevka – izostanek pravnega temelja vtoževane obveznosti
Za pravnomočno razsojeno stvar (v smislu ugovora res iudicata) gre v primeru, kadar v pravdah nastopajo iste stranke in je v obeh pravdah podana tudi istovetnost zahtevka, pri čemer morata biti oba kriterija izpolnjena kumulativno.
Kriterija istovetnosti strank in istovetnosti zahtevka upoštevaje citirano zakonsko določilo veljata tudi za presojo obstoja litispendence (oziroma t. i. visečnosti pravde).
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – popolnost predloga za obnovo postopka – navedba obnovitvenega razloga – zavrženje predloga za obnovo postopka
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga. Če tega ne navede, je treba predlog zavreči brez pozivanja k popravi predloga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor pobota – procesni ugovor pobotanja – obrazloženost ugovora
Sklep o izvršbi ima v naložitvenem delu naravo plačilnega naloga po določbah ZPP. Niti ZIZ niti ZPP v postopku izdaje plačilnega naloga dolžniku ne prepovedujeta uveljavljanje procesnega pobotanja. Pri ugovoru pobotanja je potrebno upoštevati, da je njegov namen doseči zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ker se izjava o odpovedi dediščini šteje, da tisti, ki je takšno izjavo podal, ni postal dedič, izjava o odpovedi dediščine zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
stečaj pravne osebe – nepremičnina – definicija nepremičnine – sestavine nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev izklicne cene – parcelacija nepremičnine – ocena vrednosti premoženja – relevantna ocena vrednosti – vrednost GURS
V kolikor bi bila relevantna ocena vrednosti GURS-a, bi ZFPPIPP iz obveznosti izdelave ocene vrednosti premoženja stečajnega dolžnika po pooblaščenem ocenjevalcu, določene v 327. členu, izključil nepremičnine. Že sama ocena tržne vrednosti objekta, kot ga je ocenila cenilka, pa kaže na nerealno vrednost nepremičnine po oceni GURS.
motenje posesti – zadnja mirna posest – posest na javnem dobrem – posest drogov javne razsvetljave – reklamne obešanke – posest nad reklamnimi obešankami – sestavina – samovolja – določenost zahtevka – sklicevanje na priložen seznam plakatov
[N]
e oziraje se na to, da morebiti tožnica pravice (do obešanja reklamnih plakatov) nima (več), [gre] za nedopustno samovoljo toženke, ki je zadnje mirno posestno stanje spremenila sama.
Reklamne obešanke niso sestavni del drogov javne razsvetljave.
Zahtevek je bil dovolj določen in ni nedopustno, da se je tožnica pri tem, kateri plakati naj se namestijo nazaj na svoje mesto, sklicevala na seznam, ki ga je priložila. Res je, da so v prilogah praviloma listinski dokazi, a gre tu za utemeljeno izjemo.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča RS – zastopanje – tuj odvetnik – nepremičnina v tujini – navezne okoliščine
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj mednarodne pristojnosti in se v primeru, da ugotovi, da ni pristojno, po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023370
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-2.
preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja – prijavljen kot iskalec zaposlitve – osebni stečaj – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Postopek osebnega stečaja obsojenca ne razbremenjuje plačila premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, določenega kot posebni pogoj v pogojni obsodbi. Prav tako ga ne razbremenjuje že samo dejstvo, da je bil ves čas teka roka za izpolnitev posebnega pogoja prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Od obsojenca, kateremu je v pogojni obsodbi kot poseben pogoj določeno plačilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, se pričakuje, da poskuša sredstva pridobiti tudi s priložnostnimi deli.
izvršilni naslov – prenehanje terjatve – sodni depozit
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal prenehanje terjatve zaradi položitve dolgovanega zneska na sodni polog. S tem je uveljavljal ugovorni razlog prenehanja terjatve zaradi izpolnitve oziroma, da je terjatev prenehala na drug način.
Pogoje v postopku sodnega depozita postavlja predlagatelj, na te pogoje je sodišče vezano, ko odloča o utemeljenosti predloga za izplačilo sodnega depozita.
ZST-1 člen 11, 11/4, 12, 12/2, 12/4. ZPP člen 224, 224/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovanje z izgubo - pomanjkanje dolgoročnih denarnih sredstev - odlog plačila - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dvom o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju - preverjanje po uradni dolžnosti - dokazi, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca od zatrjevane - vpogled v javno dostopne evidence - dokazovanje z elektronsko kopijo
Tožeča stranka je predlagala „vpogled v javno dostopne evidence AJPES (JOLP in eRTR)“, vendar takega dokaznega sredstva ZPP ne pozna. Po določilu tretjega odstavka 224. člena ZPP pa je dokazovanje z elektronsko kopijo listine izenačeno z listino v fizično obliko. Torej bi tožeča stranka ravnala pravilno, če bi v dokaz svojih trditev priložila elektronsko kopijo bilanc za obe navedeni leti, če jih že nima v fizični obliki.
Določila četrtega odstavka 11. člena ZST-1, po katerem sodišče takrat, kadar dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati tudi tiste predložene dokaze, ki izkazujejo ugodnejšo finančno sliko prosilca taksne oprostitve od zatrjevane.