NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0071023
URS člen 67. ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 39/5.
kulturni spomenik državnega pomena – omejitev lastnine – pravica do nadomestila
Drži sicer, da vzame sodišče predlog v postopek tudi tedaj, če predlagatelj ni navedel pravne podlage zanj, če pa jo je navedel, sodišče nanjo ni vezano, a vendar sodišče ne more mimo izrecne zahteve predlagatelja (v predlogu), da ne uveljavlja odškodnine (nadomestila) na podlagi določb 39. člena ZVKD-1, kot tudi ne mimo neosporavane ugotovitve sodišča prve stopnje o neizpolnjenih materialnopravnih predpostavkah za odločanje v obravnavanem nepravdnem postopku.
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPol člen 51. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost države za ravnanje policije - protipravnost - prekoračena sila - opredelitev stranke v postopku - sposobnost biti pravdna stranka - podružnica - podružnica tuje zavarovalnice - sedež družbe
Res tožnik ni navedel tudi sedeža (celega naslova) toženke, torej družbe „matice“, vendar pa je kot toženko jasno navedel prav njo. Če so bila vsa pisanja vročena le podružnici, bi toženka lahko kvečjemu ugovarjala, da ni imela možnosti sodelovanja v postopku, česar (sicer preko podružnice) v pritožbi ne stori, na to kršitev (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
obnova postopka – nova dejstva – nov dokaz – nova tožba – isti dejstveni kompleks – pravnomočno razsojena stvar – objektivne meje pravnomočnosti
Ker zatrjevana nova dejstva in z njimi povezani dokazi sodijo v dejstveni kompleks, ki je bil predmet pravnomočne odločitve še v drugi zadevi, ne bi mogli privesti do drugačne odločitve v tej zadevi. Iz tega razloga sta zaključek o neobstoju obnovitvenega razloga in posledična odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka pravilna.
Nove tožbe na istem dejstvenem kompleksu, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče več uveljavljati, četudi tožnik v novi tožbi doda dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, in se sklicuje na drugo pravno podlago.
PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073637
OZ, člen 1, 1/2, 10, 352, 352/1, 352/2, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe – uporaba pravil OZ – deliktna odškodninska odgovornost – pogodbena odškodninska odgovornost – zastaranje odškodninske terjatve družbe zoper člana organa vodenja
Prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) je eno temeljnih načel obligacijskega prava, zato se tudi za odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzora do družbe (čeprav gre za institut korporacijskega prava), glede vprašanj, ki niso urejena v ZGD-1, v skladu z določbo drugega odstavka 1. člena OZ, uporabljajo določbe OZ.
Glede vprašanj, ki jih ureja 263. člen ZGD-1, je treba elemente odškodninske odgovornosti presojati v skladu s temi določbami, glede vprašanj, ki so določena v OZ pa tiste določbe OZ, ki so glede na okoliščine konkretnega primera ustrezne. V zvezi z razlikami med obema oblikama odškodninske odgovornosti po določbah OZ (deliktne in pogodbene), mora zato sodba vsebovati argumente za uporabo pravil ene ali druge vrste odškodninske odgovornosti.
Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/3. ZDPra člen 16, 16/1. ZIZ člen 38, 38/5, 239, 243.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - stroški postopka zavarovanja - nagrada za sestavo predloga za zavarovanje - stroški zastopanja Državnega pravobranilstva - potrebnost stroškov - razlaga Odvetniške tarife - vrednost terjatve
Odvetniško tarifo je treba razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, ovrednotiti s primerjavo podobnih opravil, ki so v tarifi ovrednotena.
Predlog za zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini se ovrednoti po 3. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075680
ZIZ člen 168, 168/4.
upnik – vpis dolžnikove lastninske pravice – dokaz o dolžnikovi lastnini – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika – aktivna legitimacija upnika za tožbo za vpis lastninske pravice na dolžnika
Upnik ima aktivno legitimacijo za tožbo za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika v vsakem primeru, ko bi vpis lahko dosegel dolžnik sam, a tega iz kateregakoli razloga ne stori.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0006453
ZPP člen 30, 63, 481, 481/1, 481/2. ZIZ člen 65.
stvarna pristojnost sodišča - nedopustnost izvršbe - opredelitev spora - gospodarski spor - spor o pravici na premičnini - spor o stvarni pravici - drugačna odločitev v enaki zadevi - spremenjena sodna praksa - enotna sodna praksa
Ker je v obravnavani zadevi tožnica tožbeni zahtevek oblikovala tako, da zahteva, da se ugotovi, da je izvršba na premičnine, ki so navedene v zahtevku, nedopustna, v obravnavni zadevi ne gre za stvarnopravni spor, kljub temu, da tožeča stranka zahtevek utemeljuje s sklicevanjem na svojo lastninsko pravico na premičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 61, 61/1, 65, 65/1, 97, 97/2, 97/2-1, 98, 121, 121/1, 357. ZPP člen 337, 350, 365, 365-2, 366.
razrešitev upravitelja – pritožba razrešenega upravitelja – ocena dela upravitelja
Upravitelj bi moral potem, ko ga je sodišče opozorilo, naj ne vlaga nepotrebnih predlogov, slednje upoštevati in jih ne bi smel več ponovno vlagati, saj je s svojim ravnanjem po nepotrebnem obremenjeval sodišče in ni prispeval k hitrosti postopka.
ZPP, ki se v zemljiškoknjižnem postopku uporablja na podlagi drugega odstavka 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v 96. členu določa, da mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, posebno pooblastilo za opravo dispozitivnih procesnih dejanj, ki najbolj neposredno posežejo v položaj stranke, med temi tudi za prenos pooblastila na drugega.
Zaradi restriktivnosti pristopa pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb je treba pojma „grozeče nasilje“ in „težko nadomestljiva škoda“ razlagati omejevalno, čemur logično sledi strožja zahteva glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja. Za zatrjevana dejstva mora upnik predlagati dokaze, saj tudi v postopku zavarovanja z začasno odredbo velja načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, opredeljeno v 7. členu ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Izkaz verjetnosti obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (kot edine, na podlagi katere je dopustno izdati regulacijsko začasno odredbo) ne pomeni odstopa od načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, temveč le nižji dokazni standard, ki je podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075682
OZ člen 106. ZFPPIPP člen 20, 20/2, 60, 60/2, 60/2-3, 253, 253/1. ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1.
kupoprodajna pogodba – odstop od pogodbe brez naknadnega roka – razveza pogodbe – izbrisna tožba – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravne posledice začetka stečajnega postopka – nedenarna terjatev – pretvorba nedenarnih terjatev v denarne – vsebina prijave terjatve – povrnitev stroškov pravdnega postopka
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve. To zakonsko definicijo pa je potrebno dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase in samo te terjatve se z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne terjatve. Terjatev torej ni enaka zahtevku, ki ga obravnava sodišče. Ker torej v zahtevku izbrisne tožbe terjatev ni vsebovana, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moral tožnik takšno terjatev prijaviti v stečajnem postopku.
SPZ člen 9, 43, 269. ZTLR člen 24, 24/1, 26, 28. ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - zgradba - gradbeni objekt - kvalificirana posest - dobra vera - dopolnilna sodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je že s sklicevanjem na vloženo tožbo in potek zadeve IV P 1680/2007, ki je že pravnomočno končana (predmet negatornega zahtevka tožene stranke v zadevi IV P 1680/2007 je bil isti sporni svet kot v tej pravdi), brez težav izpodbil domnevo o dobrovernosti tožnika. Ker s tem manjka bistven element kvalificirane posesti, ni pogojev za priposestvovanje lastninske pravice v zahtevanem obsegu.
Betonska škarpa ni zgradba oziroma gradbeni objekt v smislu določb ZTLR o gradnji na tujem svetu.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - obvezno kolektivno upravljanje - dolžnost uporabnikov do obveščanja - sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - monopolni položaj kolektivne organizacije - civilna kazen - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse - odločitev o pravdnih stroških - odvetniške storitve - obračun DDV
Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. To seveda ne pomeni, da je v njegovi sferi prosto polje razlage. Posebej, ko gre za argumentacijo odločitev, ki imajo precedenčni učinek, je potrebno upoštevati tudi njen pomen zaradi zagotavljanja pravne varnosti skozi predvidljivost sodnega odločanja.
Dokazi na presojo sklepčnosti nimajo vpliva.
V prid stališču, da je podana podlaga za izrek maksimalne zagrožene kazni, je tožeča stranka v tožbi med drugim navedla „da v pravu velja domneva, da vsakdo pozna pravo, nepoznavanje prava pa zato škodi“, da „je bil zakon, ki je za predmetno zadevo relevanten (ZASP), javno objavljen in bi se tožena stranka mogla oziroma morala seznaniti z njim oziroma s svojimi obveznostmi“, o relevantnih členih omenjenega zakona pa bi se „morala oziroma mogla seznaniti najkasneje ob terenskem ogledu“ ter „da se je o problematiki plačevanja nadomestil govorilo v širši javnosti“. S temi abstraktnimi navedbami pa tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljila tako zavržne ali trdovratne kršitve varovanih pravic, da bi bil na mestu izrek maksimalne civilne kazni.
prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - odložni pogoj - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - krivda upravitelja - priznanje prijavljene terjatve - pravica do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev
Zmotno je stališče pritožnika, da bi upravitelj moral priznati prijavljeno pogojno terjatev, četudi meni, da le-ta ni utemeljena. Pritožnik tudi nima prav, ko pravi, da je za prijavo pogojne terjatve bistveno le, da obstoji odložni pogoj za nastanek terjatve, saj je tudi sama terjatev lahko sporna. Sodišče, pri katerem teče pravda zaradi ugotovitve obstoja prerekane pogojne terjatve, se zato lahko ukvarja tudi z vprašanjem obstoja same terjatve, ki je sicer pogojna.
Tožeča stranka z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti pravice do vložitve ugovora, kot to zmotno meni, v danem primeru ne bi pridobila. Pridobila pa bi pravico do vračila neutemeljeno zarubljenih sredstev, že s samo razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - materialnopravno razmerje - vpliv na konkretno zadevo - lastništvo tožene stranke - pravnomočnost odločitve sodišča
Stranska intervencija se dopušča le v primerih, ko je izkazan pravni, ne pa zgolj ekonomski, interes. Pravni in ekonomski interes nista eno in isto - za dovoljenje stranske intervencije mora biti podan pravni interes. Intervencijski interes bi imela pritožnica le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje (kar pa ni lastniški delež v toženki), na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Lastništvo tožene stranke ni dovolj v smislu konkretiziranih trditev glede pravnega interesa.
priznanje dejstev – spor majhne vrednosti – prekluzija – zadržanje plačila
Tožena stranka bi morala konkretizirano trditi, da je predložitev certifikatov zahtevala že pred predmetnim postopkom in da je bila predložitev certifikatov pogoj za pravilno izpolnitev obveznosti tožeče stranke.
oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. člena ZST-1, kakor tudi pravilno presojalo upravičenost do delne oprostitve plačila sodnih taks. O njej sodišče odloča upoštevaje pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje. Pravilno je ugotovilo, da bi bila tožniku s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja on in njegovi družinski člani, zato je tožnika delno oprostilo plačila sodne takse, upoštevajoč vse okoliščine, ki vplivajo na zmožnost preživljanja vlagatelja, vrednosti spornega predmeta ter denarne prejemke, ki jih prejemajo tožnik, njegova žena in hči.