obrazložen ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - priložena menica - dopustnost izvršbe - ugovor zapadlosti terjatve - bianko menica - menična izjava - ugovor po meničnem pravu
Upoštevaje dejstvo, da gre za naknadno izpolnjeno menico, sta dolžnika z oporekanjem zapadlosti terjatve smiselno zatrjevala, da predložena menica ni bila izpolnjena v skladu z Menično izjavo - pooblastilom za izpolnitev menice, to pa predstavlja ugovor po meničnem pravu, ki ga je v postopku izvršbe na podlagi menice dopustno uveljavljati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom prsnega vretenca – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – načelo individualizacije višine odškodnine – zamuda zavarovalnice – zakonske zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Toženka ni prerekala, da je 12. 11. 2011 prejela odškodninski zahtevek tožnice, zato se navedeni datum šteje kot priznano dejstvo, od katerega se določa trimesečni rok, po preteku katerega gredo tožnici zahtevane obresti. Glede na to je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo, da tečejo zakonske zamudne obresti od 11. 2. 2012 dalje.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
zahteva upnika za določitev (drugega) izvršitelja – nepravilna sestava sodišča – sodniški pomočnik – odločanje samostojnega sodniškega pomočnika
Izpodbijani sklep je izdala samostojna sodniška pomočnica, ne da bi bila za to podana podlaga v določbah 6. člena ZIZ. Katere sklepe smejo sodniški pomočniki izdajati samostojno, določa drugi odstavek 6. člena ZIZ, med njimi pa ni sklepa o upnikovem predlogu za spremembo izvršitelja.
Ustava RS člen 22, 23, ZPP člen 139, 139/6, 140, 140/1, 142, 142/3, 224.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - podpis na vročilnici - vročanje članu gospodinjstva - trditveno in dokazno breme
Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve.
- Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075670
ZPP člen 254, 254/3. OZ člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost udeleženih voznikov motornih vozil – obojestranska krivda – prispevek k nastanku škodnega dogodka – izvedensko mnenje – razlog za postavitev novega izvedenca
Prav neprimerna reakcija/prehitevanje na neprimernem mestu je po s pritožbo neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje vzrok za naletno trčenje, zato se tudi tožnik ne more sklicevati na to, da za nesrečo ni odgovoren niti da je za nesrečo odgovoren manj (tj. v manjšem obsegu) kot zavarovanec tožene stranke.
zavarovalnina - vnaprej natisnjena vsebina pogodbe - razlaga pogodbe v korist nasprotne stranke - pogodba za življenjsko zavarovanje - stopnja invalidnosti - zaključek zdravljenja - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje je izpoved A. A. ocenilo kot neverodostojno, pri čemer si je pomagalo tako z osebnim vtisom ob zaslišanju, kot tudi z njegovim siceršnjim ravnanjem, ko je med tem postopkom dal dve različni izjavi glede tega dejstva. Ravno osebnemu vtisu je namenjeno neposredno izvajanje dokazov.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo – zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti – davčna zatajitev – preiskava
Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-1 storilec ravna v nasprotju z interesi gospodarske družbe in svoj položaj zlorabi, gre torej za poslovno nezvestobo storilca do družbenikov. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je specialna oblika goljufije, ki znakov poslovne nezvestobe storilca ne vsebuje in je storjena na škodo državnega proračuna.
V konkretnem primeru ne gre niti za idealni stek niti za navidezen idealni stek, kot to skušajo prikazati pritožniki. Pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ se obdolžencu namreč očita drugačno izvršitveno ravnanje, torej, da je odredil izplačilo fiktivnega računa. Kaznivo dejanje po 240. členu KZ-1 je res splošno kaznivo dejanje v razmerju do drugih kaznivih dejanj, npr. do kaznivih dejanj lažnega stečaja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, poneverbe. Kaznivo dejanje po 249. členu KZ-1 je posebna oblika goljufije in je specialno kaznivo dejanje le proti kaznivemu dejanju goljufije po 211. členu KZ-1. Pravilno je tudi stališča sodišča prve stopnje, da kaznivo dejanje po prvem odstavku 240. člena KZ-1 ni le predhodna faza kaznivega dejanja po 249. členu KZ-1, torej davčne zatajitve, saj za obstoj slednje ni potrebno, da bi obdolženec fiktivne račune tudi dejansko plačal.
podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
vrnitev v prejšnje stanje – odsotnost odvetnika z naroka – opravičena odsotnost – materialno procesno vodstvo
Vprašljivo je, ali so bile stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.
odškodninska odgovornost – protipravnost – protipravno ravnanje – razlastitev – izgradnja ceste – škoda – lastninska pravica
Bistveno za odločitev v tej zadevi je bilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba namesto razlastitve in kupnina plačana, kar pomeni, da so bila vsa lastninska upravičenja prenesena na toženo stranko, zato izgradnja ceste na zemljišču, ki je predmet te pravde, ni protipravno ravnanje. Tožeča stranka s kupoprodajno pogodbo ni mogla pridobiti pravic, ki jih njen pravni prednik ni imel več. Ker pravni prednik tožeče stranke ni mogel pravnoveljavno razpolagati z zemljiščem, ker je to svojo pravico s pogodbo že prenesel na toženo stranko, tožeči stranki zaradi ravnanja tožene stranke (izgradnja ceste) ne nastaja protipravna škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UZANCE - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0075235
OZ člen 633. ZPP člen 185, 185/2, 339, 339/2, 339/2-4. ZIZ 62, 62/2. Posebne gradbene uzance (PGU) uzanca 17, 17/2, 110.
izročitev projekta izvedenih del - končanje del - gradbena pogodba - ugovor krajevne pristojnosti - prepozen ugovor - venire contra factum proprium - sprememba tožbe
Tožeča stranka je izpolnila svoj del pogodbene obveznosti in končala dela po gradbeni pogodbi, zaradi česar je upravičena do plačila s strani tožene stranke. PID je sicer v predračunu, ki ga je tožeča stranka predložila toženi stranki, omenjen kot ena izmed storitev, ki bi jih tožeča stranka opravila za toženo, a pogodbeni stranki sta v besedilu pogodbe kot glavno obveznost določili končanje del.
Dolžnost izročitve PID po izvedenih delih je v razmerju do temelja obveznosti in smiselno glede na namen same obveznosti stranska obveznost.
padec na kopališču - mokra in spolzka pohodna površina - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - ravnanje z dolžno skrbnostjo - prevalitev dokaznega bremena - neplačilo predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga
Mokra tla na protidrsnih keramičnih ploščicah na hodniku pred vhodom v garderobo v kopališčnem kompleksu sama po sebi ne predstavljajo tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. V danem primeru tako ne gre za objektivno odgovornost zavarovanca toženke.
ZPP člen 22. Uredba Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 24.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - vprašanje mednarodne pristojnosti - mednarodni prevoz blaga po cesti - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor tožene stranke - pravočasnost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi - sodišče, pred katerim se toženec spusti v postopek
Ugovor pristojnosti slovenskega sodišča je treba podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče pred dovolitvijo izvršbe odloča tudi o obstoju terjatve in dolžniku naloži, da sporno terjatev plača. V tem delu gre tako za kondemnatorno odločbo, ki je po svoji naravi enaka sklepu o plačilnem nalogu v pravdnem postopku in torej za odločitev o zahtevku, ki je predpostavka dovolitve izvršbe. Zato se vprašanje mednarodne pristojnosti na podlagi Bruseljske uredbe I rešuje na isti način, kot če bi šlo za tožbo. Ker v tej zadevi ne gre za izključno pristojnost po 22. členu Bruseljske uredbe I, se uporabljajo splošna pravila Bruseljske uredbe I in v teh primerih sodišče prve stopnje na svojo pristojnost po uradni dolžnosti ne pazi. Sodišče se torej izreče za nepristojno zgolj na ugovor tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023419
KZ-1 člen 73, 86, 86/3. ZKP člen 106, 220, 365.
premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – zaseg predmetov – varnostni ukrep odvzem predmetov – odločba o kazenski sankciji – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Že zaseženega denarja po storjenem kaznivem dejanju, obtožencu ni možno še enkrat zaseči z izrekom varnostnega ukrepa po 73. členu KZ-1.
Obtoženčeva zagovornica pa utemeljeno graja odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Neposredno po storitvi kaznivega dejanja so bili obtoženemu A. A. zaseženi torbica, last oškodovanca, forinti, bančne kartice oškodovanca, 200 hrvaških kun ter 2.625,00 EUR. Zaseg na podlagi 220. člena ZKP je posebno preiskovalno dejanje, ko se predmeti, ki utegnejo biti dokazilo, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihovo hrambo. S temi predmeti je mišljen tudi denar ali premoženje. Oškodovancu je bila vrnjena torbica z bančnimi karticami in forinti, med tem ko je 1.460,00 EUR, ki so bili med zaseženim denarjem 2.625,00 EUR, bilo shranjenih v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani. Že takrat, ko je obtoženec priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje, bi moralo sodišče prve stopnje z odredbo oškodovancu vrniti znesek 1.470,00 EUR, najkasneje pa bi to moralo storiti, ko je obtožencu izreklo obsodilno sodbo. V členu 106. ZKP je namreč določeno, da če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar oškodovancu, že v sodbi odločbi, da se stvar izroči oškodovancu. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je istočasno odločilo, da sta obtoženca dolžna plačati 1.470,00 EUR oškodovancu ter da se jima enak denarni znesek odvzame. Sodišče druge stopnje je zato odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da sta obtoženca znesek 1.470,00 EUR sicer dolžna plačati oškodovancu, da pa se ta poplača iz zaseženih sredstev, ki se hranijo v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v roku 15-tih dni po pravnomočnosti sodbe ta znesek oškodovancu tudi nakazalo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče zasežene evrske bankovce odvzelo na podlagi 73. člena KZ-1B, torej kot varnostni ukrep odvzema predmetov. Na ta način je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obtožencema, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo še tako, da se varnostni ukrep odvzema predmetov po 73. členu KZ-1B ne izreče. Ta ukrep je možno izreči le za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da evrski bankovci oškodovanca ne spadajo v prvi dve kategoriji. Ne spadajo pa niti med predmete, ki so nastali s kaznivimi dejanji, kar se pogosto v sodni praksi izenačuje s predmeti, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, saj je kot take mogoče upoštevati samo tiste, pri katerih izvršitev kaznivega dejanja zares pomeni njihovo izdelavo v pomenu tvorjenja dokončne oblike in sestave ali dodajanja oziroma odvzemanja odločilnih lastnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053062
ZPP člen 139, 141, 141/4, 163, 163/7, 206, 206/1, 318, 318/1. OZ člen 193, 198. SPZ člen 96.
zamudna sodba – vročitev tožbe v odgovor – vročanje pravni osebi – sedež pravne osebe – uporabnina – pravni položaj nedobrovernega posestnika – zakonske zamudne obresti – obseg vrnitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – pravočasnost zahteve za povrnitev pravdnih stroškov
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se, v primeru, če na naslovu,
navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po
pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede
pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora trpeti pravna oseba (tj. tožena stranka) sama.
prodaja nepremičnin - dražba - rok za sklenitev pogodbe - sodni rok - zakonski rok
Ne gre za sodni rok (zgolj ti so podaljšljivi, pri čemer podaljšljivost roka ne pomeni, da le-ta postane instrukcijski), pač pa za zakonski rok. Zakonski roki niso podaljšljivi.
(Zelo) kratek rok je določen v izogib predolgemu trajanju postopka prodaje in nepotrebnemu zavlačevanju, predvsem pa v izogib podaljševanja roka za plačilo kupnine.
Rok je znan v naprej, zaradi česar so vsi udeleženci dolžni svoja ravnanja temu prilagoditi. To pomeni, da je potrebno vse morebitne nejasnosti razčistiti v naprej, v zakonskem roku pa zgolj še precizirati pogodbena določila. Četudi ima namreč upravitelj pravico določiti rok plačila kupnine, pa mu to ne daje pravice, da podaljšuje rok za sklenitev pogodbe.
ZOR člen 10, 20, 127, 325, 603, 607, 607/3, 608, 608/2, 629.
dodatni rok za izpolnitev obveznosti po pogodbi – razveza pogodbe – zamuda
Dodatni rok ni namenjen temu, da se ustvarja neutemeljeno breme za naročnika, ko je očitno, da izvajalec niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (ne bo mogel izpolniti) svoje obveznosti. Namen dodatnega roka je v tem, da ima izvajalec še poslednjo, dodatno možnost, da izpolni svojo obveznost, če takšno pričakovanje omogoča dejansko stanje. Dodaten rok je kratek, dopolnilen in izrazito podrejen temeljnemu roku, ker je po svoji naravi poslednji rok in je namenjen izključno vzpostavitvi pogodbenega stanja ter izpolnitvi prevzete obveznosti.
Pogodba je imela smiselno opredeljeno vsebino, k uresničitvi katere se je tožnik zavezal tudi na račun morebitnih tveganj glede kompleksnosti izvedbe.
Morebitna naročnikova zamuda bi lahko pomenila kršitev pogodbe ali pa bi predstavljala ravnanje v nasprotju s splošnimi načeli ZOR, vendar pa bi jo moral tožnik konkretno zatrjevati in tudi dokazati, česar pa ni storil.