vrnitev v prejšnje stanje – odsotnost odvetnika z naroka – opravičena odsotnost – materialno procesno vodstvo
Vprašljivo je, ali so bile stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023419
KZ-1 člen 73, 86, 86/3. ZKP člen 106, 220, 365.
premoženjskopravni zahtevek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku – zaseg predmetov – varnostni ukrep odvzem predmetov – odločba o kazenski sankciji – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja
Že zaseženega denarja po storjenem kaznivem dejanju, obtožencu ni možno še enkrat zaseči z izrekom varnostnega ukrepa po 73. členu KZ-1.
Obtoženčeva zagovornica pa utemeljeno graja odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Neposredno po storitvi kaznivega dejanja so bili obtoženemu A. A. zaseženi torbica, last oškodovanca, forinti, bančne kartice oškodovanca, 200 hrvaških kun ter 2.625,00 EUR. Zaseg na podlagi 220. člena ZKP je posebno preiskovalno dejanje, ko se predmeti, ki utegnejo biti dokazilo, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihovo hrambo. S temi predmeti je mišljen tudi denar ali premoženje. Oškodovancu je bila vrnjena torbica z bančnimi karticami in forinti, med tem ko je 1.460,00 EUR, ki so bili med zaseženim denarjem 2.625,00 EUR, bilo shranjenih v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani. Že takrat, ko je obtoženec priznal krivdo za očitano kaznivo dejanje, bi moralo sodišče prve stopnje z odredbo oškodovancu vrniti znesek 1.470,00 EUR, najkasneje pa bi to moralo storiti, ko je obtožencu izreklo obsodilno sodbo. V členu 106. ZKP je namreč določeno, da če gre pri premoženjskopravnem zahtevku za vrnitev stvari, pa sodišče ugotovi, da pripada stvar oškodovancu, že v sodbi odločbi, da se stvar izroči oškodovancu. Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je istočasno odločilo, da sta obtoženca dolžna plačati 1.470,00 EUR oškodovancu ter da se jima enak denarni znesek odvzame. Sodišče druge stopnje je zato odločbo o premoženjskopravnem zahtevku spremenilo tako, da sta obtoženca znesek 1.470,00 EUR sicer dolžna plačati oškodovancu, da pa se ta poplača iz zaseženih sredstev, ki se hranijo v depozitih računovodstva Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v roku 15-tih dni po pravnomočnosti sodbe ta znesek oškodovancu tudi nakazalo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče zasežene evrske bankovce odvzelo na podlagi 73. člena KZ-1B, torej kot varnostni ukrep odvzema predmetov. Na ta način je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v škodo obtožencema, zato je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo še tako, da se varnostni ukrep odvzema predmetov po 73. členu KZ-1B ne izreče. Ta ukrep je možno izreči le za predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem. Nobenega dvoma ni, da evrski bankovci oškodovanca ne spadajo v prvi dve kategoriji. Ne spadajo pa niti med predmete, ki so nastali s kaznivimi dejanji, kar se pogosto v sodni praksi izenačuje s predmeti, pridobljenimi s kaznivimi dejanji, saj je kot take mogoče upoštevati samo tiste, pri katerih izvršitev kaznivega dejanja zares pomeni njihovo izdelavo v pomenu tvorjenja dokončne oblike in sestave ali dodajanja oziroma odvzemanja odločilnih lastnosti.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
zahteva upnika za določitev (drugega) izvršitelja – nepravilna sestava sodišča – sodniški pomočnik – odločanje samostojnega sodniškega pomočnika
Izpodbijani sklep je izdala samostojna sodniška pomočnica, ne da bi bila za to podana podlaga v določbah 6. člena ZIZ. Katere sklepe smejo sodniški pomočniki izdajati samostojno, določa drugi odstavek 6. člena ZIZ, med njimi pa ni sklepa o upnikovem predlogu za spremembo izvršitelja.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075207
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 263/3, 265, 293, 327, 505. ZPP člen 212. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - dolžnost skrbnega ravnanja - merilo krivde - obligacija prizadevanja - obligacija uspeha - ekskulpacijski razlog - protipravnost - uprava - vodstvo družbe - pristojnosti skupščine - vložitev tožbe za povrnitev škode
Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak je tudi objektivna dolžnost ravnanja. Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu se zato ne nanaša le na predpostavko krivde, temveč tudi na predpostavko protipravnosti.
Ocenjevanje potrebnosti in končnega rezultata glede na (dejansko) povečano vrednost družbe bi pomenilo, da se pri presoji odgovornosti uprave upošteva dejanske okoliščine ex post, od članov uprave pa bi se zahtevala obligacija uspeha.
Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, seveda pa sklep skupščine upravo zavezuje in je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine. Ureditev 327. člena ZGD-1 predstavlja le korektiv delovanja uprave.
V konkretni zadevi je drugotoženi odobril izplačilo dveh računov brez pogodbene podlage, računa nista verodostojna, ker prikrivata dejansko stanje zadeve in zakrivata revizijsko sled. Plačilo je bilo v korist tretjega.
Gledano v celoti (odsotnost pogodbe, koristi tretjega in zavestno brisanje revizijske sledi), ni mogoče umestiti pod pojem poštenega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1.
vzpostavitev etažne lastnine – sporna dejanska vprašanja – bolj verjetna pravica – kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
Ustava RS člen 22, 23, ZPP člen 139, 139/6, 140, 140/1, 142, 142/3, 224.
sklep o izvršbi - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - podpis na vročilnici - vročanje članu gospodinjstva - trditveno in dokazno breme
Ustavno varovana materija učinkovitega izjavljanja v postopku je zajeta v 22. členu Ustave, ta pa ne obsega zahteve po dejanskem izjavljanju, ampak mora imeti stranka na voljo učinkovito možnost, da izjavo poda. Ko gre za seznanitev s sodnim pisanjem, zato ni pomembno, da je stranka pisanje tudi dejansko prejela, ampak zadošča, da je imela učinkovito možnost, da se z njim seznani. Zakonska rešitev nadomestne vročitve izhaja iz tesne življenjske povezave med odraslimi osebami v gospodinjstvu, ki nudi učinkovito možnost seznanitve.
- Učinek dokazovanja resničnosti na vročilnici kot javni listini zapisane vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ne more zajeti obvezne zakonske sestavine medsebojnega razmerja med naslovnikom in osebo, ki ji je bilo pisanje izročeno (peti odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), če navedeno razmerje na konkretni vročilnici ni zapisano.
OZ člen 190, 271, 271/2, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4.
upravnik – stroški obratovanja – plačilo dobaviteljem – nov upnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – veljavnost pogodbe o upravljanju – pravice in obveznosti na skupnih delih – neupravičena obogatitev – verzija – opredelitev koristi – ključ delitve stroškov – nujna gestija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka trdi, da je imela pravni interes, da sprejme plačila etažnih lastnikov in dobaviteljem poravna obveznosti in ker tožena stranka svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka sama plačala zaračunane stroške s strani dobaviteljev. Tako je postala novi upnik (namesto dobavitelja) v smislu 275. člena OZ. Tako materialnopravno naziranje je sicer pravilno, a bi bilo utemeljeno le v primeru, da bi bila veljavno sklenjena pogodba, v kateri je tožeča stranka določena za upravnika.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 296, 296/1, 383, 383/2, 383/2-3, 378, 378-5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – prekinitev postopka – dopustnost tožbe – prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe
Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.
Odločitve (sodišča prve stopnje) glede položitve (plačila) predujma za opravo procesnih dejanj predstavljajo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 338, 338/1, 338/1-2, 338/3, 453a.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – darilo sorodnikov – odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da se darilo sorodnikov šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, je potem to njegovo posebno premoženje. Na podlagi izvedenih dokazov je nato zaključilo, da je toženka dokazala, da predmetna nepremičnina predstavlja darilo samo njej.
Na navedbe, da je imela na predmetnem stanovanju stanovanjsko pravico in s tem odkupno pravico tožnikova mati, ki jo je nato prenesla nanj, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu samo v korist enega od njiju.
Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ki ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, saj se šteje, da tožeča stranka s tožbo ni uspela.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obdolženi neposredno pred napadeno odločitvijo 25. 9. 2015 sklenil sporazum o priznanju krivde, vendar to procesnopravno dejstvo, ki končno še ni bilo potrjeno s sklepom iz tretjega odstavka 450.č člena ZKP na ugotovljeno ponovitveno nevarnost nima nobenega vpliva. Odločilne so objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in subjektivne okoliščine v zvezi z obdolženim ali če kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost ponovitve, dokončanja ali storitve novega kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.
spor o pristojnosti - spor med družbeniki - uporaba prava gospodarskih družb
Čeprav gre v obravnavani zadevi za spor med družbeniki, bo glede na vsebino tožbe tožeče stranke treba uporabiti splošna pravila civilnega prava o izpodbijanju pogodb ter pravila o preklicu darila, ki so urejena v OZ, in ne pravo gospodarskih družb. V takšnem sporu se ne uporabijo pravila o postopku v gospodarskih sporih, zaradi česar je treba pristojnost za odločanje določiti po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti.
Tožeča stranka ni uspela dokazati navadne škode, saj bi se njeno premoženje dejansko moralo zmanjšati, zmanjšalo pa bi se ji le na ta način, da bi tožeča stranka plačala denarni znesek, kot ga vtožuje v tožbi, vendar pa plačila tega ni dokazala in s tem tudi ni dokazala zmanjšanja njene premoženjske mase. V pritožbi tožeča stranka navaja, da bo ta škoda v bodočnosti nastala. V takšnem primeru bi tožeča stranka bila upravičena le zaradi preprečitve povečanja premoženja (izgubljen dobiček), vendar pa tudi tega v postopku na prvi stopnji ni uspela dokazati.
posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo – manjša količina
Zaseženo količino prepovedane droge – konoplje, to je 1,44 grama, ki jo je imela kršiteljica pri sebi, je, ob izostanku kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi narekovale drugačno presojo prekrška, opredeliti kot količino, ki ne presega količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.
ZPP člen 112, 112/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
spor majhne vrednosti – priporočena poštna pošiljka – navadna poštna pošiljka – pravočasna vloga – dokazovanje pravočasnosti – popis pošte o oddaji pošiljk – javne listine – kršitev načela kontradiktornosti
Iz popisnega lista dejansko izhaja, da je bila sporna vloga poslana priporočeno. Enako izhaja iz ovojnice pripete k pripravljalni vlogi z dne 30. 4. 2015. Na njej je namreč navedena oznaka „R12“, kar po prepričanju pritožbenega sodišča označuje, da je bila vloga sodišču poslana priporočeno, in da je v popisu oddaje pošiljk navedena pod zaporedno št. 12. Pritožbeno sodišče glede tega še navaja, da je kot priporočeno oddano pošiljko potrebno upoštevati tisto pošiljko, ki je kot takšna evidentirana pri sprejemu, zaradi česar ima popis pošte o oddaji pošiljke naravo javne listine, ki dokazuje, da je pošiljatelj na dan, ki je naveden v popisu, oddal pošiljko priporočeno na ime naslovnika. Glede na navedeno, kljub temu, da iz dohodnega zaznamka sodišča izhaja, da naj bi bila sporna pripravljalna vloga poslana z navadno pošto, ne more biti nobenega dvoma, da je tožeča stranka vlogo s katero je dopolnila tožbo, sodišču poslala zadnji dan izteka 8-dnevnega roka oziroma 30. 4. 2015, torej pravočasno.