razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti – izjava upravitelja – kontradiktornost postopka – odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja
Pritožnica spregleda, da gre v primeru razrešitve po uradni dolžnosti za smiselno in ne neposredno uporabo drugega odstavka 119. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je potrebno to določbo uporabljati v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, kateri je namenjena. V konkretnem primeru, ko je bilo upraviteljici dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju odvzeto z odločbo Ministrstva za pravosodje, je vsakršno razpravljanje o razlogih za razrešitev ne samo odveč, pač pa tudi nedopustno.
podjemna pogodba - obličnost - stvarne napake - skrite napake - zamakanje - odprava napak na lastne stroške - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - prekluzivni roki - garancijska doba - relativna bistvena kršitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca
Garancijski rok je ob času, ko je tožeča stranka toženo stranko obvestila o vnovičnem pojavu stvarnih napak in zahtevala njihovo sanacijo, že potekel. Čeprav pravila o odgovornosti prodajalca za brezhibnost predmeta prodaje na njegovo odgovornost za napake stvari ne vplivajo (drugi odstavek 481. člena OZ), pa je ugotoviti, da se je objektivni rok za uveljavitev skritih stvarnih napak iz drugega odstavka 462. člena OZ, ker skladno s tem prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo po poteku 6 mesecev, od kar je bila stvar izročena (razen če je bil v pogodbi določen daljši rok), tudi že iztekel. Glede na to, da tožeča stranka trditev o tem, da je prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe za napake na sporni nepremičnini (nestrokovno izvedena dela, v posledici česar se je pojavila vlaga na petih različnih mestih po hiši) vedel oziroma bi mogel vedeti (465. člen OZ), v predmetnem postopku ni postavila, je sicer pritrditi toženi stranki, da zahtevka iz naslova stvarnih napak na podlagi prodajne pogodbe zaradi poteka garancijskih in prekluzivnih rokov, četudi bi ga uveljavljala zoper nasprotno pogodbeno stranko (tožena stranka kot fizična oseba), ne more več uveljavljati.
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), zato se s povračilom stroškov odloča o poplačilu stranke in ne (neposredno) njenega pooblaščenca. To pa pomeni, da pooblaščencu tožene stranke za to, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v tem postopku, odvetniških stroškov ni bilo potrebno priglasiti v stečajnem postopku nad toženo stranko.
ZPP člen 314, 316, 339, 339/2, 339/2-7. ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 60.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – delež na skupnem premoženju – delna pripoznava zahtevka – ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju – nasprotna tožba – oblikovalni tožbeni zahtevek
Obstaja zakonska domneva, da sta oba deleža zakoncev enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Prav to tožnik zahteva s tožbo, ko uveljavlja 60 % delež na skupnem premoženju. Takšnega zahtevka toženka ni pripoznala, saj je navedla, da tožniku priznava zgolj 40 % delež. Sodišče je njeno izjavo napačno štelo kot delno pripoznavo tožbenega zahtevka. Delež na skupnem premoženju je enotna materialnopravna kategorija in pritožba utemeljeno opozarja, da ga ni mogoče ugotavljati po fazah.
OZ člen 10, 131, 131/1, 135, 163, 179, 395, 395/1, 404. Zces-1 člen 100, 100/1, 134. ZJC člen 5, 5/1, 8, 8/1, 8/1-1, 82. ZPP člen 212, 215. ZVCP člen 73. ZVCP-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/2-1, 15/3, 23, 23/1, 23/1-48, 30, 30/1, 30/2, 84, 84/1, 84/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na občinski cesti - javna pot - grbina na vozišču - prometna signalizacija - odgovornost investitorja gradbenih del - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžna skrbnost - čelada
Odškodninska odgovornost tožene stranke se sicer lahko izvaja že iz lastninske pravice na javni cesti, kjer je prišlo do obravnavanega poškodovanja. Dolžnost lastnika nepremičnine je namreč, da odvrne vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost na nastanek škode, in sprejeme ukrepe, potrebe za varno uporabo te površine. V kolikor lastnik nepremičnine ne ravna v skladu z navedenim, je podlaga njegove odškodninske odgovornosti že v temeljnem načelu obligacijskega prava o prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ), ki je v sistemu krivdne odškodninske odgovornosti konkretizirano z določbo prvega odstavka 131. člena OZ.3 Sodišče prve stopnje se sicer res nepravilno sklicuje na določbo prvega odstavka 100. člena sedaj veljavnega ZCes-1, po katerem so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine. Vendar pa pritožba prezre, da je prav enako določbo, ki posebej normira odškodninsko odgovornost v zvezi s prometno ureditvijo občinskih cest, vseboval že tudi ob času škodnega dogodka (9. 3. 2011) veljaven ZVCP-1 v prvem odstavku 15. člena. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka tega člena je bila občina obvezana določiti prometno ureditev na občinskih cestah, skladno s tretjim odstavkom 15. člena ZVCP-1 pa je takšna prometna ureditev morala biti označena s predpisano prometno signalizacijo.
ZFPPIPP člen 125, 126, 199b, 199c, 199c/2, 199c/4, 199c/5, 199c/7.
zahteva za pooblastilo za vodenje poslov insolventnega dolžnika – dopustnost pritožbe
Pravico do pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov ima le tisti vplačnik novih delnic, ki je predhodno vložil zahtevo iz drugega odstavka 199.c člena ZFPPIPP.
ZPP člen 3, 3/3, 316, 338, 338/1, 338/1-2, 338/3, 453a.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - domneva pripoznave tožbenega zahtevka - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodbo na podlagi pripoznave).
OZ člen 190, 271, 271/2, 275. SPZ člen 115, 118, 118/4.
upravnik – stroški obratovanja – plačilo dobaviteljem – nov upnik – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti – veljavnost pogodbe o upravljanju – pravice in obveznosti na skupnih delih – neupravičena obogatitev – verzija – opredelitev koristi – ključ delitve stroškov – nujna gestija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka trdi, da je imela pravni interes, da sprejme plačila etažnih lastnikov in dobaviteljem poravna obveznosti in ker tožena stranka svojih obveznosti ni poravnala, je tožeča stranka sama plačala zaračunane stroške s strani dobaviteljev. Tako je postala novi upnik (namesto dobavitelja) v smislu 275. člena OZ. Tako materialnopravno naziranje je sicer pravilno, a bi bilo utemeljeno le v primeru, da bi bila veljavno sklenjena pogodba, v kateri je tožeča stranka določena za upravnika.
Odločitve (sodišča prve stopnje) glede položitve (plačila) predujma za opravo procesnih dejanj predstavljajo sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe oziroma ta ni dovoljena.
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 296, 296/1, 383, 383/2, 383/2-3, 378, 378-5. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe – vložitev tožbe po začetku postopka osebnega stečaja – prekinitev postopka – dopustnost tožbe – prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe
Določbe ZFPPIPP, ki urejajo postopek stečaja fizične osebe, ne omogočajo upniku vložitev tožbe na plačilo terjatve po začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, tudi v primeru, ko upnik to terjatev naknadno v postopku osebnega stečaja prijavi. Tožbo je dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana in je upnik napoten na vložitev tožbe.
ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja – skupno premoženje – posebno premoženje – darilo sorodnikov – odkup stanovanja po stanovanjskem zakonu
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz ustaljene sodne prakse, da se darilo sorodnikov šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, je potem to njegovo posebno premoženje. Na podlagi izvedenih dokazov je nato zaključilo, da je toženka dokazala, da predmetna nepremičnina predstavlja darilo samo njej.
Na navedbe, da je imela na predmetnem stanovanju stanovanjsko pravico in s tem odkupno pravico tožnikova mati, ki jo je nato prenesla nanj, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v razmerju med zakoncema ni mogoče šteti ugodnosti pri odkupu stanovanja po stanovanjskem zakonu samo v korist enega od njiju.
Za odločitev o pravdnih stroških v primeru, ko se postopek konča z umikom tožbe, ki ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, ni pomembno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, saj se šteje, da tožeča stranka s tožbo ni uspela.
spor o pristojnosti - spor med družbeniki - uporaba prava gospodarskih družb
Čeprav gre v obravnavani zadevi za spor med družbeniki, bo glede na vsebino tožbe tožeče stranke treba uporabiti splošna pravila civilnega prava o izpodbijanju pogodb ter pravila o preklicu darila, ki so urejena v OZ, in ne pravo gospodarskih družb. V takšnem sporu se ne uporabijo pravila o postopku v gospodarskih sporih, zaradi česar je treba pristojnost za odločanje določiti po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti.
Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je obdolženi neposredno pred napadeno odločitvijo 25. 9. 2015 sklenil sporazum o priznanju krivde, vendar to procesnopravno dejstvo, ki končno še ni bilo potrjeno s sklepom iz tretjega odstavka 450.č člena ZKP na ugotovljeno ponovitveno nevarnost nima nobenega vpliva. Odločilne so objektivne okoliščine v zvezi s kaznivim dejanjem in subjektivne okoliščine v zvezi z obdolženim ali če kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost ponovitve, dokončanja ali storitve novega kaznivega dejanja (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP).
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Na podlagi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora (1.) navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in (2.) predložiti dokaze, sicer se šteje ugovor kot neutemeljen.
ZPrCP člen 65, 65/6. ZCes-1 člen 6. ZORed člen 3, 3/2.
prepovedano ustavljanje in parkiranje na javno dostopni površini – pristojnost izvrševanja nadzora nad spoštovanjem pravil cestnega prometa
Dokler je površina urejena kot javno dostopna površina, četudi do poslovnih prostorov, in je promet na njej urejen tako, da je s prometnim znakom prepovedano ustavljanje in parkiranje, je nadzor nad spoštovanjem pravil cestnega prometa poleg policije tudi v pristojnosti občinskega redarstva.
Četudi bi bili v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski pogoji za prevaro ali opravičljivo zmoto, bi bila pogodba kvečjemu izpodbojna (94. člen OZ, prej 111. člen ZOR), nikakor pa ne nična.
Za zlorabo namreč ne gre, če se pogodbena stranka v sodnem postopku z ustreznimi in dopustnimi ugovori brani proti tožbenemu zahtevku nasprotne stranke.
vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila
Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).