Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – dopolnitev predloga – zaslišanje priče
Pritožnica navaja, da je v danem roku predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, in sicer je zahtevane listine predložila osebno na vložišču, vendar o tem nima potrdila. Predlaga pa dokaz z zaslišanjem priče A. A., ki je bil z njo skupaj na vložišču Okrožnega sodišča v Ljubljani. Dokaz bo sodišče prve stopnje moralo izvesti.
pristojnost za spore v stečajnem postopku – spori v zvezi s stečajnim postopkom – pritegnitev pristojnosti – pristojnost okrožnega sodišča
Ne glede na vrednost spornega predmeta je za spore med stečajnim postopkom pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Če stečajni upravitelj zahteva od toženke vnovčenje premoženja stečajnega dolžnika, gre za spor v zvezi s stečajem, saj bo izid vplival na stečajno maso.
zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - kdaj pride dolžnik v zamudo - trditveno in dokazno breme - sklepčnost ugovora
Ugovor zastaranja je materialnopravne narave. Presoja utemeljenosti tega ugovora je povezana z dejanskimi trditvami, pri čemer je tožena stranka dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter ponuditi dokaze, saj gre za njeno trditveno in dokazno breme (katerega določa materialno pravo). Tožena stranka je podala neobrazložen ugovor zastaranja, saj ni navedla nobenih konkretnih trditev o tem, kdaj je začel teči zastaralni rok in kdaj se je iztekel. Ugovor zastaranja je tako potrebno zavrniti tudi zaradi nesklepčnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0064882
ZPP člen 443, 443/1.
obveznost plačevanja nadomestila za ravnanje z odpadki – smeti – proizvajanje smeti – nasad trte – komunalni odpadek – spor majhne vrednosti
Prvo sodišče je podalo prepričljivo obrazložitev svoje ugotovitve, da v objektu gospodinjski odpadki ne nastajajo, da ne gre za počitniški objekt, prav tako pa tudi ni podlage za obračun odpadkov iz dejavnosti, saj v objektu z zatrjevano dejavnostjo hrambe vina ne nastajajo odpadki, ki bi jih bilo mogoče – vsaj smiselno – uvrstiti kot odpadke iz industrijske, obrtne ali storitvene dejavnosti.
Povečanje osnovnega kapitala družbe z uporabo sredstev dobička družbe ne šteje za izplačilo dividend. Izplačilo dividend ni možno drugače kot v denarju.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064917
URS člen 22. OZ člen 239, 239/1, 1013. ZOR člen 1066. ZPP člen 286b, 287, 287/2.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – načelo kontradiktornosti – načelo enakosti – postavitev izvedenca finančne stroke – zavrnitev dokaznega predloga – zagotovitev pravice do poštenega sojenja – zaupanje v sodstvo
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je namreč velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ali ugovorom ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Pravilnost obračuna bi bilo, ob upoštevanju vseh s strani tožnice navedenih (in v spornih delih izkazanih) elementov, mogoče preveriti le z novim izračunom. Tega sodišče prve stopnje samo ni storilo, čeprav je toženec na nepreverljivost predloženih obračunov opozarjal, pritožniku pa je z zavrnitvijo predlaganega dokaza odvzelo tudi možnost, da to stori izvedenec. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS) in se nanaša tudi na dokazni postopek.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084000
OZ člen 179. SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 99, 99/1, 219, 219/1. ZTLR člen 28, 28/4, 50, 50/1. ODZ paragraf 1470. ZPP člen 360, 360/1.
odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – neresnične trditve – ugled posameznika – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – posest – dobroverni posestnik – negatorna tožba – služnost – širitev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – gradnja na tujem svetu
Prikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo le ob pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika.
Glede spornega pasu zemljišča sta toženca trdila, da sta ves čas menila, da gre za zemljišče last sosedov (in ne tožnika). Zavedala sta se torej, da ne gre za njuno zemljišče, zato kljub uživanju tega dela zemljišča, na njem s priposestvovanjem nista mogla pridobiti lastninske pravice, saj nista bila poštena oziroma dobroverna posestnika. Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – ogroženost otroka – nujnost ukrepanja – sklenjen dogovor o stikih – izvajanje dogovora – trditveno breme – določitev višine preživnine – kriterij za določitev preživnine – kriterij po začasni odredbi
Izdaja začasne odredbe o začasni dodelitvi, stikih ter preživnini za mladoletnega otroka je omejena na izjemne situacije in pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine po začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, kot ga sodišče presoja pri določitvi višine preživnine v meritorni odločbi, pač pa je vsebinski kriterij le nujno preživljanje otroka.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4, 435/5, 435/6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o začetku postopka - ugovor - predložitev dokazov - izbrisni razlog
Če ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega odstavka 435. člena ZFPPIPP ali če mu niso priloženi dokazi, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov, ki so mu priloženi. Vlagatelj ugovora svojemu ugovoru ni priložil nobenega dokaza za potrditev svojih trditev, da izbrisni razlog ne obstaja.
dolžnost upravitelja, da se izreče o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - popravek osnovnega seznama - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - pravilnost podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev - nedovoljenost pritožbe - fikcija prijave
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev, ne more več s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki bi jih moral izpodbijati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Določba prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP, ki ureja situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese upnikove terjatve, ki se sicer v skladu z določbo prvega odstavka 289. člena ZFPPIPP šteje za prijavljeno. Takšno pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Ker je tožnik taksni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek prejel 18. 8. 2015, je 15-dnevni rok za plačilo le-te iztekel dne 2. 9. 2015. V kolikor je tožnik želel doseči oprostitev ali odlog plačila sodne takse, bi moral prošnjo vložiti pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Da mora tožnik sodno takso plačati v roku iz plačilnega naloga in na posledice, če sodna taksa v tem roku ne bo plačana, ali v tem roku tožnik tudi ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, pa je bil pritožnik opozorjen v samem plačilnem nalogu.
stečaj pravne osebe – nepremičnina – definicija nepremičnine – sestavine nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev izklicne cene – parcelacija nepremičnine – ocena vrednosti premoženja – relevantna ocena vrednosti – vrednost GURS
V kolikor bi bila relevantna ocena vrednosti GURS-a, bi ZFPPIPP iz obveznosti izdelave ocene vrednosti premoženja stečajnega dolžnika po pooblaščenem ocenjevalcu, določene v 327. členu, izključil nepremičnine. Že sama ocena tržne vrednosti objekta, kot ga je ocenila cenilka, pa kaže na nerealno vrednost nepremičnine po oceni GURS.
nedovoljene pritožbene novote – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – načelo koncentracije in hitrosti postopka
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita vire in lokacije, kjer bi bilo to gradivo mogoče najti.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe – pridobitev procesne legitimacije upnika – pravni interes za pritožbo – predkupna pravica
Pritožnica v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje kot predkupna upravičenka in kot etažna lastnica sosednjega posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Pritožnica ne zatrjuje, da ima v predmetnem postopku položaj upnice, niti to ni razvidno iz spisa.
Pritožnica nima položaja upnice v tem stečajnem postopku, zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po 341. členu ZFPPIPP.
ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
sodna taksa za pritožbo – oprostitev plačila – ustavna odločba – pravni standard – zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi ZBPP, ter v zvezi s tem tudi ZSVarPre, napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa od 1. 8. 2014 znaša 269,20 EUR. Glede na to, da mesečni dohodek na družinskega člana tožnika ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (538,40 EUR), je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v celoti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnik v celoti oproščen plačila sodne takse za pritožbo.
Smisel varščine je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. S plačilom varščine tako upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedoseganje rezultatov - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih delovnih rezultatov, saj dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, zato je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokazno breme
Za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji glede planirane prodaje, ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno seznanitev. Če delodajalec delavca ne seznani s pričakovanim obsegom dela - planirano prodajo, mu zaradi očitka, da pričakovanega obsega dela ni dosegel, ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni mogoče očitati, da ni izpolnil plana od januarja do junija 2012, ker je bil z njim seznanjen šele 5. 6. 2012. Delavec mora biti dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, seznanitev s ponderji v decembru 2011 še ne pomeni, da je bil tožnik takrat dejansko seznanjen s planirano prodajo za leto 2012. Dejstvo, da je bil tožnik dolgoletni delavec tožene stranke pa tudi ne pomeni, da je bil za konkretno leto seznanjen s planom, ob upoštevanju višine plana iz preteklih let. Tožnik sicer v obdobju julij - september 2012 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, vendar pa tožena stranka ni dokazala, da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno, kar pomeni, da ni dokazala, da so razlogi za nedoseganje planiranih rezultatov na strani delavca. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.