Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ni mogla uporabljati, ker sta jo toženca uporabljala brez pravne podlage, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina kupljena. Višina kupnine je stvar dogovora med prodajalcem in kupcem. Nanjo seveda lahko vpliva zasedenost nepremičnine, vendar le v razmerju med strankama prodajne pogodbe. Morebitna nižja kupnina zaradi zasedenosti nepremičnine ob odsotnosti kakršnegakoli dogovora med kupcem in prodajalcem, ki bi vključeval tudi osebe, ki nepremičnino nezakonito zasedajo, na pravni položaj slednjih ne more vplivati.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – ogroženost otroka – nujnost ukrepanja – sklenjen dogovor o stikih – izvajanje dogovora – trditveno breme – določitev višine preživnine – kriterij za določitev preživnine – kriterij po začasni odredbi
Izdaja začasne odredbe o začasni dodelitvi, stikih ter preživnini za mladoletnega otroka je omejena na izjemne situacije in pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine po začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, kot ga sodišče presoja pri določitvi višine preživnine v meritorni odločbi, pač pa je vsebinski kriterij le nujno preživljanje otroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071018
OZ člen 122. SPZ člen 226. ZPP člen 355.
izbrisna tožba – pogodba – veljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – prenos pogodbe – neprava stvarna služnost – stvarna služnost v korist določene osebe
Glede vprašanja veljavnosti pogodbe se ne uporabi določba 122. člena OZ, ampak se ta presoja po določbah, ki urejajo nepravo stvarno služnost v smislu 226. člena SPZ.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0015020
ZDR člen 184. OZ člen 131, 153, 153/2. ZPP člen 214, 214/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov
Pritožba upravičeno uveljavlja, da dejansko stanje v tem individualnem delovnem sporu ni popolno ugotovljeno ter da so razlogi v izpodbijani sodbi nejasni. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč ni mogoče nedvoumno ugotoviti, kakšno delo v zvezi z nalaganjem kovinske bale na vilice viličarja je tožnik pred škodnim dogodkom opravljal (oziroma mu je bilo odrejeno), zakaj je bila pri nakladanju bale na vilice viličarja potrebna pomoč, kakšnih dimenzij je bila bala, pri nalaganju katere je prišlo do tožnikovega padca, kakšen bi bil varen in s tem pravilen način pomoči pri nakladanju bale na vilice viličarja oziroma, ali je bil način, ki ga tožena stranka opisuje kot ustaljenega, skladen s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zato je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, obenem pa je zaradi napačnega materialnopravnega zaključka o tem, katera so odločilna dejstva v zadevi, sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071011
URS člen 34, 35. OZ člen 10, 147, 179, 179/1. ZDZdr člen 40, 53, 54. ZPP člen 7, 214, 214/2, 321, 321/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninsko varstvo osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost posega v osebnostne pravice – sprejem na zdravljenje brez privolitve – izdelava zdravniškega mnenja brez pregleda – razžalitev dobrega imena in časti – nedotakljivost duševne celovitosti, človekovega dostojanstva in zasebnosti – ustavno varovane pravice – posredovanje dejstev – resničnost dejstev – škoda – prepoved povzročanja škode – duševno trpljenje – odgovornost delodajalca za delavca – pri delu oziroma v zvezi z delom – višina prisojene odškodnine – obdobje trajanja duševnih bolečin – opustitev zaslišanja priče – zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče – nesubstanciranje dokaznega predloga – nesporno dejstvo – odločitev o stroških postopka – uspeh strank v postopku
Protipravno ni le tisto dejanje, ki je kaznivo ali ki je v nasprotju z določenim predpisom, ampak tudi ravnanje, ki je v nasprotju z običajnimi normami obnašanja in dobrimi poslovnimi običaji. V odškodninskem pravu je uzakonjena prepoved povzročanja škode. To pomeni, da se mora vsak vzdržati dejanja, ki škodo povzroča. Poseg v osebnostno pravico je protipravno dejanje, ne glede na to, znaki katerega kaznivega dejanja so uresničeni; pa tudi, če ravnanje znakov kaznivega dejanja sploh nima.
Povečanje osnovnega kapitala družbe z uporabo sredstev dobička družbe ne šteje za izplačilo dividend. Izplačilo dividend ni možno drugače kot v denarju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0064882
ZPP člen 443, 443/1.
obveznost plačevanja nadomestila za ravnanje z odpadki – smeti – proizvajanje smeti – nasad trte – komunalni odpadek – spor majhne vrednosti
Prvo sodišče je podalo prepričljivo obrazložitev svoje ugotovitve, da v objektu gospodinjski odpadki ne nastajajo, da ne gre za počitniški objekt, prav tako pa tudi ni podlage za obračun odpadkov iz dejavnosti, saj v objektu z zatrjevano dejavnostjo hrambe vina ne nastajajo odpadki, ki bi jih bilo mogoče – vsaj smiselno – uvrstiti kot odpadke iz industrijske, obrtne ali storitvene dejavnosti.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ustavitev postopka – ovire za odpust obveznosti – nastanek ovire po uvedbi postopka odpusta obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – roki za ugovor proti odpustu obveznosti – dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem – sklep o odpustu obveznosti
Položaja, če je dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki predstavlja oviro za odpust obveznosti, po uvedbi postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, ZFPPIPP ne ureja. Položaj je podoben položaju, ko dolžnik po uvedbi postopka obveznosti krši svoje obveznosti iz 384., 386 in 401. člena ZFPPIPP. Zato je treba v primeru, ko ta ovira nastane po začetku postopka odpusta obveznosti v času do poteka preizkusnega obdobja, zanjo smiselno uporabiti določilo 2. točke 404. člena ZFPPIPP, ki določa, da je ugovor upnika ali upravitelja pravočasen, če je vložen do poteka preizkusnega obdobja.
USTAVNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064917
URS člen 22. OZ člen 239, 239/1, 1013. ZOR člen 1066. ZPP člen 286b, 287, 287/2.
kreditna pogodba – poroštvena pogodba – načelo kontradiktornosti – načelo enakosti – postavitev izvedenca finančne stroke – zavrnitev dokaznega predloga – zagotovitev pravice do poštenega sojenja – zaupanje v sodstvo
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je namreč velikega pomena, da stranka, tudi, če sodišče njenemu zahtevku ali ugovorom ne ugodi, lahko spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo in jih torej ni prezrlo.
Pravilnost obračuna bi bilo, ob upoštevanju vseh s strani tožnice navedenih (in v spornih delih izkazanih) elementov, mogoče preveriti le z novim izračunom. Tega sodišče prve stopnje samo ni storilo, čeprav je toženec na nepreverljivost predloženih obračunov opozarjal, pritožniku pa je z zavrnitvijo predlaganega dokaza odvzelo tudi možnost, da to stori izvedenec. S takšnim ravnanjem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS) in se nanaša tudi na dokazni postopek.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe – pridobitev procesne legitimacije upnika – pravni interes za pritožbo – predkupna pravica
Pritožnica v pritožbi svoj pravni interes za pritožbo utemeljuje kot predkupna upravičenka in kot etažna lastnica sosednjega posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Pritožnica ne zatrjuje, da ima v predmetnem postopku položaj upnice, niti to ni razvidno iz spisa.
Pritožnica nima položaja upnice v tem stečajnem postopku, zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po 341. členu ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-1, 435, 435/4, 435/5, 435/6.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - sklep o začetku postopka - ugovor - predložitev dokazov - izbrisni razlog
Če ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz petega odstavka 435. člena ZFPPIPP ali če mu niso priloženi dokazi, se zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč registrsko sodišče o ugovoru odloči na podlagi dejstev, navedenih v ugovoru, in dokazov, ki so mu priloženi. Vlagatelj ugovora svojemu ugovoru ni priložil nobenega dokaza za potrditev svojih trditev, da izbrisni razlog ne obstaja.
Smisel varščine je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. S plačilom varščine tako upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076777
ZZVZZ člen 63, 63/2. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2011. OZ člen 82.
pogodba o izvajanju koncesijskih zdravstvenih storitev - sklep arbitraže pri Ministrstvu za zdravje - obračun glavarine - retroaktivna veljavnost pogodbe - razlaga pogodbe
Tožeča stranka za izvajanje dejavnosti, ki bi jo lahko zaračunavala toženi stranki, do podpisa Aneksa št. 1 še ni imela pravne podlage. Iz zapisnika arbitraže je razvidno, da je tožeča stranka izpolnjevala vse pogoje za pričetek opravljanja dejavnosti še pred spornim datumom 1. 8. 2011. Interpretacija, ki jo ponuja tožena stranka, da naj tožeča stranka ne bi bila upravičena do nobenega plačila do podpisa aneksa, bi razvrednotila pogodbeno določilo, da se pogodba uporablja od 1. 8. 2011. Zato takšni razlagi ni mogoče nuditi pravnega varstva. To pogodbeno določilo je zato mogoče razlagati samo v smeri, kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče, to je, da je tožeča stranka upravičena do dneva podpisa Aneksa št. 1, ko je pridobila formalne pogoje za izvajanje dejavnosti, v breme tožene stranke zaračunavati tožeči stranki tiste obveznosti, ki niso vezane na obseg opravljene dejavnosti, med katere spadajo tudi količniki iz glavarine. Zato se izkaže kot nerelevanten ugovor tožene stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati le opravljene storitve.
Če je pri nesreči premikajočih se motornih vozil krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (drugi odstavek 154. člena OZ). Izključno krivdo nasprotnika po prvem odstavku 154. člena OZ mora zatrjevati in dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.
Ker zoper sodbo prvostopenjskega sodišča z dne 4. 6. 2015 ni bila vložena pritožba, so nastopili učinki pravnomočnosti. S tem pa je odpadla tudi potreba po začasni regulaciji z začasno odredbo, ki naj bi veljala do pravnomočnosti sodbe. To pa pomeni, da je s tem tudi odpadel pravni interes tožeče stranke za pritožbo, s katero je izpodbijala odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka namreč po pravnomočnosti zamudne sodbe z dne 4. 6. 2015 ne more več uspeti s predlagano začasno odredbo. Zato tudi v primeru morebitne razveljavitve izpodbijanega sklepa v posledici vložene pritožbe, tožeča stranka od tega ne bi imela nobene pravne koristi.
lastninska pravica na nepremičnini – etažna lastnina – vzpostavitev etažne lastnine – solastnina – dejanska etažna lastnina – dogovor o skupni gradnji – teorija realizacije – vpis v zemljiško knjigo – izvedenec – strokovna institucija
Sodišče je pravilno presodilo dogovor o razdelitvi skupne lastnine med C.C. in A.A. z razdelitvijo prostorov H.H. Dogovor je jasen in govori o delitvi dvostanovanjske hiše in o obstoječi lastnini. Zato ni mogoče pritrditi pritožniku, da je šlo le za dogovor o rabi nepremičnine. Razdelitev vsebuje vse dele in površine, tako zemljišča kot hiše. Res pa je, da na podlagi takšnega dogovora, kljub temu, da je bil podprt z elaboratom, ni bilo možno izvesti vpisa v zemljiško knjigo po tedaj veljavnih predpisih. Vendar je bilo v času od 1964 dalje veliko takšnih primerov, ko je prišlo do vzpostavitve dejanske solastnine, ki ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Etažno lastnino je takrat urejal Zakon o lastnini na delih stavb in nato ZPDS, kjer je torej bilo možno vzpostaviti etažno lastnino (ki pa pravno ni bila izvedena). Zato je 270. člena SPZ izrecno zapovedal, da je treba omogočiti pravno ureditev dejansko že obstoječih, pred uveljavitvijo SPZ nastalih etažnih „razmerij“. Zato je mogoče zahtevati izključno lastninsko pravico na enem stanovanju in solastninsko pravico na drugem stanovanju, kljub temu, da etažna lastnina še ni bila dokončno pravno vzpostavljena.
OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0083824
ZPP člen 156, 156/1, 286. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. OZ člen 287, 312, 417, 419, 419/2.
povrnitev pravdnih stroškov – uspeh stranke – separatni stroški – krivdno ravnanje stranke – pobot – factoring – kompenzacija – prenehanje terjatve – navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov na poznejših narokih za glavno obravnavo – pogoj nekrivde – prekluzija
Tožeča stranka si je že pred vložitvijo tožbe prizadevala razčistiti dejansko stanje glede medsebojnih obveznosti pravdnih strank na podlagi pogodbe o faktoringu, nanašajoče se na odkup in odstop terjatev do njenega kupca X. Tako se izkaže, da je bila vložitev tožbe zaradi neustrezne odzivnosti tožene stranke pred pravdnim postopkom potrebna, saj je šele v tem postopku tožena stranka ponudila ustrezne trditve in dokaze v utemeljitev zavrnitve tožbenega zahtevka. Tožena stranka tudi ob sklicevanju na pobot medsebojnih terjatev ni predložila pobotne izjave kot pogoja nastanka pobota, na zakonski pobot po ZFPPIPP kot materialnopravno posledico začetka stečajnega postopka nad tožečo stranko pa se je sklicevala v drugi pripravljalni vlogi. Tožena stranka ni trdila, da je o pobotu obvestila upravitelja v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Zgoraj opisane okoliščine na strani tožene stranke pritožbeno sodišče ocenjuje kot njeno krivdno ravnanje, da je do vložitve tožbe sploh prišlo. Zato je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru primerna uporaba prvega odstavka 156. člena ZPP, po katerem mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Neposredno podlago vsaj v delu, ki se nanaša na pobot, pa za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov daje peti odstavek 261. člena ZFPPIPP.
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/5, 123, 123/2. ZPP člen 315, 315/1.
sklenitev kupoprodajne pogodbe – oblikovalni tožbeni zahtevek – privatizacija stanovanj – lastninjenje – odkup stanovanja po SZ – imetnik stanovanjske pravice – rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo – kontrahirna dolžnost lastnika – stanovanje, ki je postalo ljudsko premoženje na podlagi predpisov o podržavljenju – sestavine kupoprodajne pogodbe – vmesna sodba – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvotno določeni rok dveh let se na imetnike stanovanjske pravice na stanovanjih iz drugega odstavka 113. člena SZ, ob dejstvu, da lastniki teh stanovanj vse do leta 1994 niso bili dolžni prodati, ni mogel nanašati, zamuda tega roka pa za bivše imetnike stanovanjske pravice ne more imeti za posledico izgubo pravice do odkupa.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in kasnejše plačilo sodne takse posledic domneve umika ne more več odpraviti. Zato bi bilo treba v takem primeru, ko stranka prosi za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ter je njen predlog zavrnjen ali zavržen, po pravnomočnosti odločitve o tem predlogu, stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse. Glede na to, da je bil tožeči stranki plačilni nalog že vročen, ji torej ni treba ponovno poslati plačilnega naloga, temveč zgolj dopis, v katerem je opozorjena na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse.