KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0023370
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/4. ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-2.
preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja – prijavljen kot iskalec zaposlitve – osebni stečaj – terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti
Postopek osebnega stečaja obsojenca ne razbremenjuje plačila premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, določenega kot posebni pogoj v pogojni obsodbi. Prav tako ga ne razbremenjuje že samo dejstvo, da je bil ves čas teka roka za izpolnitev posebnega pogoja prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Od obsojenca, kateremu je v pogojni obsodbi kot poseben pogoj določeno plačilo premoženjskopravnega zahtevka oškodovancu, se pričakuje, da poskuša sredstva pridobiti tudi s priložnostnimi deli.
Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o izobraževanju pri delu, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo podiplomski magistrski študij politologije zaključila v treh letih, tožeča stranka pa se je zavezala, da ji bo plačala šolnino za prvi in drugi letnik, zagotavljala 5 delovnih dni za vsak izpit ter 15 delovnih dni za prijavo in izdelavo magistrskega študija ter 100 % nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja. Tožena stranka izobraževanja ni zaključila do dogovorjenega roka, pri čemer nedokončanje študija ni bilo posledica njenih zdravstvenih težav, zato ni bil podan razlog, da tožena stranka ni uspela zaključiti izobraževanje brez lastne volje ali krivde. Zato je tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka od tožene stranke uveljavlja vračilo stroškov izobraževanja, utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Povračilni zahtevek je treba (pravočasno) prijaviti kot terjatev v stečajnem postopku proti upniku (tretjemu tožencu). Povračilni zahtevek je namreč pravica stečajnega dolžnika zahtevati vrnitev tistega, kar je toženec prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja. Tudi tak dajatveni zahtevek je treba prijaviti v stečajnem postopku, ne glede na to, da ga je treba uveljavljati z izpodbojno tožbo. Prijavi pa jo lahko samo stečajni dolžnik (prvi toženec) kot upnik iz naslova povračilnega zahtevka.
ZFPPIPP glede povračilnih zahtevkov napotuje na uporabo splošnih pravil o neupravičeni pridobitvi. V primeru povračilnega zahtevka po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP gre zato za obligacijsko pravico, ne pa za izločitveno pravico.
Ne glede na aktivno procesno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe, ki mu jo zakon daje v drugem odstavku 276. člena ZFPPIPP, pa upnik nima terjatve napram osebi, v korist katere je bilo izpodbojno pravno dejanje izvedeno, saj mora, če vloži izpodbojno tožbo, povračilni zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika.
OZ člen 46, 49, 49/1, 86. ZPP člen 8. ZZZDR člen 58, 58/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje – sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – razveljavitev sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – prevara – zmota – dokazna ocena – dejansko stanje – ničnostni razlogi – ničnost sporazuma
Teorija kot sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote. Za razliko od zmote po 46. členu OZ pa gre pri prevari za naklepno ravnanje. Da bi prevarana stranka uspela z zahtevkom za razveljavitev sporazuma mora torej dokazati, da je nasprotna stranka ravnala z naklepom napeljati jo k sklenitvi pogodbe.
Vsa dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, so se upoštevala v pravdnem postopku in dokazna listina, na podlagi katere je začet izvršilni postopek, je s tem dobila značaj dokazne listine v pravdnem postopku, enako tudi dokazne listine, ki jih je tožena stranka priložila k ugovoru zoper sklep o izvršbi, stroški, nastali v izvršilnem postopku, pa so postali del stroškov pravdnega postopka pritožba nima prav, da bi se izvršilni stroški morali obravnavati kot posebni stroški in še manj ima prav, da bi jih moralo sodišče prve stopnje obravnavati po načelu krivdno povzročenih stroškov po 156. členu ZPP, saj je odločitev glede stroškov pravdnega postopka postala odvisna od končnega uspeha v pravdi, ne glede na morebiten vmesni uspeh strank s pravnimi sredstvi. Stroški, ki so nastali v izvršilnem postopku, se v primeru nadaljevanja postopka v pravdnem postopku zaradi razveljavitve sklepa o izvršbi iz razloga, ker je ta izdan na podlagi neverodostojne listine, obravnavajo kot stroški pravdnega postopka in uspešen ugovor zoper sklep o izvršbi iz tega razloga, še ne pomeni končnega uspeha v pravdi in ne pomeni, da je izvršilne stroške mogoče presojati po krivdnem načelu in ne po načelu uspeha v pravdi.
Podizvajalec bi bil benificiar iz bančne garancije v primeru, če bi se banka nasproti njemu obvezala, da bo v primeru neizpolnitve glavnega izvajalca, plačala njemu, torej v primeru, če bi mu glavni izvajalec izročil garancijo, s katero bi podizvajalec poleg njega kot dolžnika dobil še banko. Vendar takšna pogodba ni bila sklenjena.
Za pogodbo v korist tretjega bi šlo, če bi naročnik in izvajalec s pogodbenim dogovorom ustanovila poplačilno pravico iz garancije v korist podizvajalca tako, da bi ta pridobil neposredno pravico nasproti banki od nje terjati poplačilo oziroma unovčitev bančne garancije v primeru neizpolnitve glavnega dolžnika – izvajalca. Bistveno upravičenje tretjega, v korist katerega je bila sklenjena pogodba, je v njegovem pravovarstvenem zahtevku oziroma v pravici zahtevati izpolnitev. Vendar pa tožeča stranka te pravice nima, saj ni nikjer navedena kot koristnik garancije.
Iz določil o garanciji izvajalca tudi ne izhaja, da bi tožena stranka prevzela kakršnekoli obveznosti do podizvajalcev glavnega izvajalca glede zavarovanja plačil, ki jih glavni izvajalec dolguje podizvajalcem. To bi bilo v primeru, če bi tožena stranka kot naročnik prevzela obveznost plačila podizvajalcem namesto glavnega izvajalca, če jim ta ne bi izpolnil svoje obveznosti, če bi se torej tožena stranka kot „dodaten dolžnik“ jamčevalno zavezala za izpolnitev tuje obveznosti, torej za tuj dolg – to je dolg glavnega izvajalca (npr. s poroštvom) in bi prevzem takšne tuje obveznosti zavarovala z bančno garancijo v njeno korist.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in kasnejše plačilo sodne takse posledic domneve umika ne more več odpraviti. Zato bi bilo treba v takem primeru, ko stranka prosi za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse ter je njen predlog zavrnjen ali zavržen, po pravnomočnosti odločitve o tem predlogu, stranko seznaniti z novim tekom roka za plačilo sodne takse. Glede na to, da je bil tožeči stranki plačilni nalog že vročen, ji torej ni treba ponovno poslati plačilnega naloga, temveč zgolj dopis, v katerem je opozorjena na nov pričetek teka roka za plačilo sodne takse.
Res je bil predlog za odlog izvršbe dan v upravnem sporu, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot predlog za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, vendar pa tožeča stranka ne konkretizira, kaj bi po pozivu sodišča na dopolnitev oz. prilagoditev predloga za začasno odredbo še dodatno navajala, da bi zadostila pravilom pravdnega postopka oziroma postopka zavarovanja terjatev. Ne pojasni torej, kakšen vpliv je imela kršitev na ta postopek.
motenje posesti – posest – posestno varstvo – pravni interes – ekonomski interes – kriterij zunanje vidnosti
Zgolj v primeru, da bi imela motilna ravnanja tožencev za posledico le neznatno spremembo dejanskega stanja, ki ne bi imela nobenega praktičnega pomena in bi predstavljala le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti, tožnik ne bi imel nobene koristi od posestnega varstva in s tem zanj tudi nobenega interesa.
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
nedovoljene pritožbene novote – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – načelo koncentracije in hitrosti postopka
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita vire in lokacije, kjer bi bilo to gradivo mogoče najti.
Smisel varščine je v možnosti dolžnika, da dobi v čim krajšem času in s čim manjšimi težavami povrnjeno škodo, ki bi mu nastala zaradi neutemeljene ali neupravičene začasne odredbe. S plačilom varščine tako upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe tudi v primeru, da ni izkazal verjetnosti terjatve in verjetnega obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve sicer onemogočena ali precej otežena.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Ker je tožnik taksni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek prejel 18. 8. 2015, je 15-dnevni rok za plačilo le-te iztekel dne 2. 9. 2015. V kolikor je tožnik želel doseči oprostitev ali odlog plačila sodne takse, bi moral prošnjo vložiti pred potekom roka za plačilo sodne takse.
Da mora tožnik sodno takso plačati v roku iz plačilnega naloga in na posledice, če sodna taksa v tem roku ne bo plačana, ali v tem roku tožnik tudi ne bo zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, pa je bil pritožnik opozorjen v samem plačilnem nalogu.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – popolnost predloga za obnovo postopka – navedba obnovitvenega razloga – zavrženje predloga za obnovo postopka
Stranka, ki predlaga obnovo postopka, mora že v predlogu izkazati obstoj obnovitvenega razloga, saj je to ena izmed obveznih sestavin predloga. Če tega ne navede, je treba predlog zavreči brez pozivanja k popravi predloga.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusno obdobje - izpolnjevanje obveznosti - določena ravnanja, potrebna za izpolnitev obveznosti - nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - nepredložitev obvestila CSD o uskladitvi preživnine - denarna pomoč staršev za prehrano - drugi občasni prejemki - iskanje zaposlitve - poročanje o dejanjih iskanja - skrb za otroka s posebnimi potrebami - oteževanje zaposlitve
Očitek, ki se nanaša na nesporočanje podatkov iz odločbe CSD o letni uskladitvi preživnine za otroka in podatkov o uskladitvi višine otroškega dodatka, ne predstavlja kršitve obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP. Nesporočanje o denarni pomoči staršev za prehrano in o drugih občasnih prejemkih (za likanje) pa bi bilo mogoče upoštevati kot kršitev obveznosti sporočanja o stanju premoženja le v primeru, če bi sodišče na podlagi trditev upraviteljice (ali upnikov) lahko ovrglo dolžničino obrambo, da ji občasni prejemki zgolj omogočajo eksistenčni minimum za preživetje.
Sodišče prve stopnje je že v razlogih sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ugotovilo in pri določitvi preizkusne dobe upoštevalo, da dolžnici skrb za otroka s posebnimi potrebami otežuje zaposlitev. V takem primeru bi bilo po oceni pritožbenega sodišča primerno, da sodišče prve stopnje uporabi možnost v skladu z določbo drugega odstavka 401. člena ZFPPIPP in dolžnici, ki ni zaposlena, naloži določena ravnanja, ki so po oceni sodišča potrebna za izpolnitev njenih obveznosti v zvezi z iskanjem zaposlitve.
motenje posesti – zadnja mirna posest – posest na javnem dobrem – posest drogov javne razsvetljave – reklamne obešanke – posest nad reklamnimi obešankami – sestavina – samovolja – določenost zahtevka – sklicevanje na priložen seznam plakatov
[N]
e oziraje se na to, da morebiti tožnica pravice (do obešanja reklamnih plakatov) nima (več), [gre] za nedopustno samovoljo toženke, ki je zadnje mirno posestno stanje spremenila sama.
Reklamne obešanke niso sestavni del drogov javne razsvetljave.
Zahtevek je bil dovolj določen in ni nedopustno, da se je tožnica pri tem, kateri plakati naj se namestijo nazaj na svoje mesto, sklicevala na seznam, ki ga je priložila. Res je, da so v prilogah praviloma listinski dokazi, a gre tu za utemeljeno izjemo.
ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/2, 384/4, 384/5, 403, 403/1, 403/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ugovor zoper odpust obveznosti – poročilo o premoženjskem stanju – obličnost poročila – podatki o transakcijskih računih – zaprtje računa – zaprtje računa v tujini
Pomanjkljivost poročila v pomanjkanju obličnosti v smislu notarsko overjenega podpisa dolžnika na izjavi bi bila odpravljena, v kolikor bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis na pisnem poročilu.
Zaprtje bančnih računov dolžnika in preusmeritev denarnega toka v korist in v breme dolžnika zgolj preko računa, nad katerim ima nadzor upravitelj, je osnovni instrument varovanja premoženja dolžnika v korist upnikov. Zato je tudi v zakonu predpisana obveznost dolžnika, da razkrije vse podatke o odprtih transakcijskih računih.
začasna odredba – dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje – ogroženost otroka – nujnost ukrepanja – sklenjen dogovor o stikih – izvajanje dogovora – trditveno breme – določitev višine preživnine – kriterij za določitev preživnine – kriterij po začasni odredbi
Izdaja začasne odredbe o začasni dodelitvi, stikih ter preživnini za mladoletnega otroka je omejena na izjemne situacije in pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nenadomestljiva oz. težko nadomestljiva škoda ali nasilje.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine po začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, kot ga sodišče presoja pri določitvi višine preživnine v meritorni odločbi, pač pa je vsebinski kriterij le nujno preživljanje otroka.