ZSPJS člen 3, 3/3, 3a. OZ člen 86, 191, 346, 347. ZDR-1 člen 202.
vračilo preveč izplačanih plač - javni uslužbenec - kondikcijski zahtevek - zastaranje - rok za zastaranje
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače zaradi napačne prevedbe tožene stranke v 13. plačni razred namesto v 12. plačni razred na podlagi 3.a člena ZSPJS. Določbe ZSPJS o plačah v javnem sektorju so glede na 3. člen ZSPJS prisilne narave, zato je potrebno uporabiti 86. člen OZ. Ta določa, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Pogodbeno določilo, ki določa, da je javni uslužbenec upravičen do višje plače, kot je zakonsko določena, je nično. Nično pogodbeno določilo pa nima pravnega učinka. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom. Enako velja za napačen obračun plače, zaradi katerega pride do preplačila plače oziroma do višjega izplačila plač, ki presega plačo, določeno v skladu z ZSPJS. Javni uslužbenec lahko dobi plačo le v višini, kot jo določa zakon oziroma podzakonski akti ali kolektivne pogodbe. Če mu je bila izplačana višja plača od zakonsko določene, mora razliko vrniti. Kdor je na podlagi nične pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
Ob upoštevanju ugovora zastaranja s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je del tožbenega zahtevka od avgusta 2008 do aprila 2009 zastaran, saj je bila tožba vložena 28. 5. 2014. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je za nepravilnosti pri prevedbi tožene stranke zvedela šele z ugotovitvami Nadzorne komisije z dne 16. 7. 2009. Zastaranje namreč začne teči ob vsakem posameznem izplačilu plače (10. v mesecu za pretekli mesec). Za terjatve iz delovnega razmerja pa 202. člen ZDR-1 določa, da zastarajo v roku 5 let. Ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka za glavnice so ob vložitvi tožbe dne 28. 5. 2014 že zastarale vse glavnice od avgusta 2008 do aprila 2009, ni pa zastarala glavnica za vračilo plač od maja 2009 do julija 2009, zato je tožbeni zahtevek za vračilo preveč izplačane plače v tem delu utemeljen.
Glede izdaje zamudne sodbe je sodišče vezano na roke, ko so bili pozivi na odgovor na tožbo poslani toženi stranki.
Čeprav je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je potem, ko je tožnik popravil nepopolno tožbo tako, da je bila le-ta sklepčna, njegovo popravljeno vlogo štelo za novo tožbo, ki jo je vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, kasneje pa obe tožbi združilo v eno zadevo ter tako združeno tožbo ponovno vročila toženi stranki, ki pa na tožbo je odgovorila, so bili izdani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, saj je odločilno, kdaj je bila prva tožba, pred združitvijo obeh spisov, vročena toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je tožnika pozvalo, naj poda morebitne pripombe na priloženo izvedensko mnenje ter sporoči, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca, vendar pa ga ni opozorilo, da kasnejših navedb ne bo upoštevalo. Tako tožnik v nasprotju s šestim odstavkom 286.a člena ZPP ni bil opozorjen na posledice zamude 8 dnevnega roka, v katerem lahko poda morebitne pripombe na izvedensko mnenje oziroma navede, ali je potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. Zato njegove navedbe na naroku za glavno obravnavo, ki se nanašajo na izvedensko mnenje, niso prepozne in bi jih sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Sklep sodišča prve stopnje, ki ga je sprejelo na tem naroku za glavno obravnavo, da je tožnik glede teh navedb prekludiran, posledično pomeni kršitev določb pravdnega postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ugotovitev neobstoja pogodb – izbris iz zemljiške knjige – sposobnost razsojanje – izvedenec psihiatrične stroke – dokazovanje negativnega dejstva
Sodišče je napačno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, saj tožnici ni treba dokazovati negativnega dejstva (da od toženca ni prejela denarja).
zemljiškoknjižni postopek za dopolnitev zemljiške knjige - dopolnitev zemljiške knjige - predlagatelj - pravni interes - vknjižba pridobitve lastninske pravice - lastnik -posestnik - originaren način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice pri nevpisanih nepremičninah - vknjižba lastninske pravice na umrlo osebo - stranka postopka
V postopku za dopolnitev zemljiške knjige se ne more ugotavljati dejstva, ali je predlagatelj pridobil lastninsko pravico na originaren način, s priposestvovanjem.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj – notar kot pooblaščenec za sprejemanje pisanj – stroški pooblaščenca za sprejemanje pisanj
ZPP izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kakšni stroški pripadajo pooblaščencu oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejemanje pisanj. Iz sodne prakse izhaja, da mu pripadajo materialni stroški pa tudi nagrada. Ta mora biti omejena na opravljen sprejem pisanja in obvestitev nasprotne stranke o njegovem sprejemu.
Pooblaščenec za sprejemanje pisanj v obravnavani zadevi je notar, zato je sprejemljivo, da se kot podlaga za odločanje o njegovih stroških in nagradi vzame Notarska tarifa.
S sklenitvijo dednega dogovora je med dedičema, ki sta dogovor sklenila, nastalo obligacijsko razmerje (z izjavo volje na zapisnik in podpisom), nastala je torej pogodba civilnega prava, ki je lahko predmet izpodbijanja v pravdnem postopku, s pritožbo pa dedič razveljavitve dogovora (na kar očitno meri pritožba) ne more doseči.
OZ člen 435, 458, 459, 465, 471. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
prodajna pogodba – stvarne napake – razveza pogodbe – jamčevalni zahtevki – spor majhne vrednosti – skrita napaka – vednost prodajalca
Tožeča stranka ni dokazala trditev, da je bila ob prevzemu vlaga lesa izmerjena v prisotnosti tožene stranke, kar bi sicer spremenilo pravno kvalifikacijo stvarne napake.
Pritožbene trditve, da običajen pregled ni le vizualen pregled, temveč tudi določena kemijska analiza, pa so neutemeljene tudi zato, ker 465. člen OZ določa, da v primeru, da je bila prodajalcu (torej tožeči stranki), napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kot je bilo to v tej zadevi, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - lastniška posest - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - izjava o lastniški posesti
Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064890
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija člen 3, 29. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – komunalni odpadki – obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki
V 3. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je določeno, da je povzročitelj odpadkov vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Litija stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke s tem, da biva v svojih ali najetih nepremičninah ali je lastnik počitniške hiše. V 29. členu Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija je predpisano, da stroške ravnanja z odpadki plačujejo vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Stroške ravnanja z odpadki so tako dolžni plačevati vsi povzročitelji, ne glede na to, ali odpadke dejansko odlagajo ali ne.
Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanja pošte.
ZFPPIPP člen 277, 277/1, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2, 400/3, 404, 404-1. ZPP člen 111.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – goljufija – ugovor proti odpustu obveznosti – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – spremenjeno dejansko stanje – jezikovna razlaga – teleološka razlaga – procesni rok – rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka
Ugovorni rok je smiselno določen v povezavi z dejanskim stanjem, ki je obstajalo ob oklicu začetka postopka. Po začetku postopka se je dejansko stanje spremenilo v bistvenem delu, saj je bila dolžnica pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu.
Ozka jezikovna razlaga omenjene zakonske določbe bi uvedla nedopustno in nepravično razlikovanje med stečajnimi dolžniki, bila v nasprotju z namenom zakonske določbe ter dopuščala zlorabe obravnavanega instituta.
Le v kolikor bi tožena stranka plačala nesporni del terjatve, sklepu o izvršbi pa ugovarjala le delno, bi bilo mogoče slediti njenim navedbam glede delnega uspeha tožeče stranke v tej pravdi.
OZ člen 639, 639/3, 639/5. ZPP člen 110, 245, 245/2, 249.
podjemna pogodba – odprava napak – napake – notifikacija napak – izvedenina – plačilo predujma za stroške – sodni rok – spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pisna dopolnitev izvedenskega mnenja – seznam sodnih izvedencev – nagrada izvedenca – pravica do nagrade – vabilo na ogled
Rok, ki ga določi sodišče za plačilo predujma za stroške, ki nastanejo z izvedbo dokaza, je sodni rok (110. člen ZPP). Iz opravičenih razlogov ga sodišče lahko podaljša na predlog prizadete stranke.
Po tretjem odstavku 639. člena OZ lahko naročnik, če podjemnik ne odpravi napake do izteka postavljenega primernega roka, po lastni izbiri odpravi napako na podjemnikov račun, ali zniža plačilo, ali odstopi od pogodbe. V vsakem primeru ima pravico do povračila škode (peti odstavek istega člena). Naročnik mora zatrjevati in dokazati obstoj napake in pravočasno in ustrezno notifikacijo napake.
dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana člen 34, 34/6, 45, 45/2.
odjem toplote iz distribucijskega omrežja – splošni pogoji za dobavo – priključna moč – delilnik stroškov – skupno odjemno mesto
Upoštevaje splošne pogoje je tožena stranka, skupaj z ostalimi odjemalci na skupnem odjemnem mestu, tista, ki vpliva na deleže, po katerih se deli strošek skupnega odjemnega mesta.
Splošni pogoji veljajo za vse odjemalce toplote in hladu preko distribucijskega omrežja.
Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 389. člena ZFPPIPP, po katerem stečajni dolžnici pripada le znesek v višini minimalne plače, ki ne predstavlja stečajne mase, iz katere se plačujejo stroški stečajnega postopka. Tudi plačilo takse je strošek stečajnega postopka, zato je po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks treba izhajati iz sredstev stečajne mase, ne pa iz razpoložljivega dohodka stečajne dolžnice.