dodatna dela - pravni temelj - dogovor v obliki aneksa - samostojna pogodba - namen pogodbenih strank - samostojna predaja del - končni obračun
V kolikor bi držala zatrjevanja tožene stranke, in sicer, da predstavlja pogodba 12/08 zgolj nadaljevanje pogodbe 06/102, potem ni jasno, zakaj bi pogodba 12/08 ponovno določala že določeno. Če bi za predmetna dela po pogodbi 12/08 veljala vsebina pogodbe 06/102, potrebe po soglasju glede že soglasnega ne bi bilo. Ni prepričljivo, da bi npr. pogodba 12/08 urejala vprašanje reševanja sporov, če je enako že določeno v pogodbi 06/102, prav tako ne, da bi pogodba 12/08 vsebovala navedbo, da lahko stranki za dodatna dela skleneta aneks k tej pogodbi, če pa naj bi bila glede na zatrjevanja tožene stranke pogodba 12/08 aneks k pogodbi 06/102. Navedeno kaže na to, da pogodba 12/08 ni imela značaja aneksa, pač pa samostojne in neodvisne pogodbe.
Na samostojnost obeh pogodb kaže tudi samostojna predaja del glede obeh pogodb (končni obračun oziroma primopredajni zapisnik).
predhodni stečajni postopek – stranska intervencija – smiselna uporaba določb ZPP
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko ni dopustilo stranske intervencije v smislu 199. člena ZPP. Subsidiarna uporaba ZPP, na katero se pritožnik sklicuje, ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj se določbe ZPP uporabijo za vprašanja, ki z ZFPPIPP niso drugače urejena, pa še to le smiselno. Kdo vse je upravičen opravljati procesna dejanja v predhodnem postopku, ZFPPIPP določa, zato je smiselna uporaba določb ZPP o stranski intervenciji izključena.
Kakšen procesni položaj želi imeti udeleženec postopka, je odvisno od njega. Pritožnik je pravna oseba, zastopana po odvetniku, ki je v vlogi jasno izrazil procesno voljo, da želi nastopati kot stranski intervenient na strani upnika predlagatelja. Taka udeležba v predhodnem stečajnem postopku ni dopustna. Seveda pa sprejeta odločitev ne preprečuje upniku, da ravna skladno
z
določbo 3. točk
e
55. člena ZFPPIPP, če to želi in so izpolnjeni pogoji.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - lastniška posest - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - izjava o lastniški posesti
Ni potrebno, da bi lastniki sosednjih nepremičnin v izjavi, ki dokazuje, da je verjetno izkazan pogoj izstavitve ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila iz prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1, navedli tudi pravni temelj, na podlagi katerega je predlagatelj pridobil lastniško posest.
prodajna pogodba - jamčevanje za napake - stvarne napake - skrite napake - obvestilo o napaki - prekluzivni rok - izguba pravice zahtevati povrnitev škode - pravice kupca
Na podlagi dodatnih zahtev končnega kupca je tožena stranka opravljala spremembe na orodju na podlagi posebnih, novih ponudb, ki jih je končnemu kupcu pošiljala tožena stranka. Navedeno ne more vplivati na podaljšanje šestmesečnega roka za grajanje skritih napak. S tem, ko je potekel šestmesečni rok, tožena stranka (prodajalec) ne odgovarja za skrite napake, ki se pojavijo po izteku tega roka.
predlog za prisilno izvršbo – zastaranje – pretrganje zastaranja
Po 369. členu OZ je sicer res, da s predlogom za prisilno izvršbo pretrgano zastaranje začne znova teči od dneva, ko je ta postopek končan, a je bilo v obravnavani zadevi, v kateri je tožnik uveljavljal terjatev, za katero je toženec ugovarjal zastaranje, tožnik pa se je skliceval na pretrganje zastaranja (s sklicevanjem na pravnomočnost sklepa o izvršbi), na tožniku trditveno breme, da po pretrganju zastaranja njegova terjatev zoper toženca ni zastarala (ker da izvršilni postopek (zoper najemnika) še ni končan).
preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanje - občasno delo otroka - poslabšane zmožnosti zavezanca - povečane potrebe otroka
Res je, da je toženka polnoletna, kar pomeni, da tudi v primeru rednega šolanja lahko vsaj delno preživlja tudi sama sebe (občasna dela, študentska dela in podobno). Opravljanje navedenih del pa se od toženke lahko zahteva le v takem obsegu, da to ne vpliva na njeno redno šolanje.
samostojna stvar - lastninska pravica na nepremičninah - stavbna pravica
V izreku označene stavbe št. 1439, 1482 in 1499 niso samostojne stvari, ampak deli parcele št. 1115/0 k.o. T., ki je edina samostojna nepremičnina, ki jo je moralo sodišče prve stopnje oceniti (178. člena ZIZ). Zaradi pravila o povezanosti objekta in zemljišča (8. člen SPZ) navedenih stavb sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnavati ločeno kot v zemljiško knjigo nevpisane samostojne nepremičnine. Podana namreč ni nobena od izjem od pojasnjenega pravila (stavbna pravica, etažna lastnina), ki bi terjala njeno ločeno obravnavo.
Predlog za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse lahko stranka za en postopek, v konkretnem primeru pritožbeni postopek, ob enakih okoliščinah poda le enkrat.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da kaže vztrajno ponavljanje očitka, da je taksa napačno odmerjena, na sum zlorabe procesnih pravic. Tožečo stranko in odvetnika opozarja, da ju lahko sodišče, ki si mora prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zaradi zlorabe procesnih pravic tudi kaznuje.
DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0022722
OZ člen 49, 86, 86/1, 94, 95. ZZZDR člen 88, 90, 90/1.
razmerja med starši in otroki - statusni spori - izjava o priznanju očetovstva - - enostranski zavezujoč pravni posel - soglasje k priznanju očetovstva - ničnost izjave o priznanju očetovstva - kršitev moralnih načel - dokazna ocena - prevara - nesklepčnost tožbe
Spor zaradi ugotavljanja ničnosti dane izjave o priznanju očetovstva (enako velja za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva) spada med spore iz razmerji med starši in otroki, torej med statusne spore, za katere postopek ureja 27. poglavje ZPP. Kljub temu, da spor o ničnosti izjave o priznanju očetovstva spada med statusne spore, pa tožbe na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva ni možno vložiti na podlagi določb ZZZDR. Ničnost izjave o priznanju očetovstva je mogoče uveljavljati po določbah OZ o ničnosti pravnih poslov. Ničnost pravnega posla določa prvi odstavek 86. člena OZ.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče s sklepom ugodilo tožnikovemu predlogu za odlog plačila sodne takse v višini 33,00 EUR tako, da je odločilo, da jo je dolžan plačati po pravnomočnosti postopka. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnikova taksna obveznost zapadla v plačilo najkasneje s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari oziroma s sklepom Višjega sodišča. Okoliščina, da je tožnik pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije vložil ustavno pritožbo ne more vplivati na zapadlost taksne obveznosti v tem postopku.
nedopustnost izvršbe – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – učinki sodbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega udeleženca – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodba, izdana v takem postopku, učinkuje le znotraj subjektivnih meja njene pravnomočnosti, zato je treba peti odstavek 65. člena ZIZ razlagati tako, da učinkuje le med strankama postopka.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - nemožnost unovčenja premoženja - trditveno in dokazno breme predlagatelja - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka trditev in dokazov v zvezi z dejstvom, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo njeno dejavnost, ni podala.
Tožena stranka tudi ni podala nobenih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati njeno zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost.
spor majhne vrednosti – pogodba o dobavi toplotne energije – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – priznana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Podatki v listinah so pregledni, maloštevilni ter kot taki povsem razumljivi (tožena stranka ni izkazala razumnega dvoma v nasprotno), zato jih tožeča stranka ni bila dolžna povzemati v svojih vlogah oziroma je sodišče prve stopnje ravnalo pravno dopustno, ko je podatke navedene v specifikacijah štelo za del tožničine trditvene podlage.
Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP v drugem odstavku 13. člena, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člana ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka (538,40 EUR), kar je podlaga ne le za odobritev obročnega plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pritožbeno sodišče glede na ugotovljeno višino rednega dohodka pritožnice meni, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse v celoti, ampak le za delno oprostitev.
Pred izrekom stranske sankcije odvzema predmetov mora sodišče najprej zanesljivo ugotoviti, kdo je lastnik predmeta, ki se s sodbo odvzema, saj je od tega vprašanja odvisno, katera dejstva in okoliščine mora sodišče upoštevati pri odločanju o izreku te stranske sankcije.
gospodarski spor - izdaja odločbe brez naroka - neprerekana dejstva
Določilo 488. člena ZPP uzakonja izjemo od načela obligatornosti glavne obravnave. V skladu z navedeno zakonsko določbo izda sodišče odločbo brez razpisa naroka, če so podane splošne procesne predpostavke za meritorno odločanje in če dejansko stanje med strankama ni sporno, pri čemer ZPP ne določa, da bi moralo sodišče stranke na možnost izdaje odločbe brez oprave naroka stranki opozoriti. Citirana določba sicer izrecno omenja situacijo, ko sodišče na podlagi odgovora na tožbo ugotovi, da dejansko stanje ni sporno, vendar je uporabna tudi v primeru, če postane dejansko stanje nesporno šele po izmenjavi pripravljalnih vlog.
- V takšni procesni situaciji oz. glede na opisano procesno (ne)aktivnost pravdnih strank so tudi po presoji pritožbenega sodišča nastopili učinki domneve priznanja dejstev (navedb tožnice) iz drugega odstavka 214. člena ZPP, in sicer s potekom roka za izjavo o pripravljalni vlogi tožnice1. Neutemeljeno v tej zvezi pritožba izpostavlja svoje ugovorne navedbe, iz katerih naj bi izhajalo nasprotovanje tožbenemu zahtevku (in trditvam tožnice). Pritožbeno sodišče toženki v tej zvezi pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni zadoščalo njeno ugovorno zanikanje obligacijskega razmerja med strankama (ko tožnica sploh še ni podala nobenih trditev oz. dokazov v zvezi s tožbenim zahtevkom), zlasti zato, ker je tožnica v pripravljalni vlogi argumentirano in dokazno podprto v celoti demantirala prav vse ugovorne navedbe toženke. Na takšne (v bistvu prve) navedbe tožnice v zadevi bi se zato toženka morala odzvati in jim argumentirano nasprotovati, česar pa ni storila.
Pritožba je nepopolna in jo sodišče zavrže le, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej če v njej ni navedena sodba, zoper katero se vlaga, ali če ni podpisana s strani pritožnika. Strogost tega določila je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih pritožba mora vsebovati in tudi opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Upoštevajoč povzeta teoretično pravna izhodišča tako pritožbeno sodišče vztraja pri svojem stališču, da je rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program materialno pravni rok, v zvezi s katerim ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje je po prepričanju pritožbenega sodišča izredni procesni institut, ki zaradi dejstva, da posega v sicer dokončno stanje v postopku, zahteva, da se ga razlaga in uporablja s previdnostjo in se zato vrnitev v prejšnje stanje lahko dovoli le pod pogoji, ki jih določa zakon in le v primerih, za katere zakon predvideva, da je mogoče dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. V predmetnem postopku ni mogoče kot pravno podlago za vrnitev v prejšnje stanje uporabiti določb ZUP, temveč določbo 89. člena ZKP. Predložitev dokazila ne predstavlja procesno dejanje znotraj postopka temveč izpolnitev ene izmed obveznosti, ki so storilcu naložene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, to dejanje pa se ne opravi znotraj postopka do izdaje odločbe, temveč po pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.