Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti zoper upravni akt izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko tožnik obrne s tožbo na upravno sodišče. V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe
Senat Univerze v Ljubljani kot organ druge stopnje nesporno ni odločil o tožnikovi pritožbi, zato je tožba zaradi molka organa utemeljena. Ker pa pogoji, določeni v prvem oziroma petem odstavku 65. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, je na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 sodišče tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o pritožbi tožnika zoper izpodbijani sklep odloči na prvi seji po prejemu te sodbe.
ZUreP-1 člen 81, 81/1, 83, 83/3. ZUS-1 člen 5, 5/4. Odlok o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za ureditveno območje za poselitev, ki so namenjena centralnim dejavnostim - območje planske celote KC člen 47.
urejanje prostora - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - pogoji za sprejem začasnih ukrepov - utemeljena nevarnost - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt
Po prvem odstavku 81. člena ZUreP-1 se za sprejem začasnih ukrepov zahteva obstoj utemeljene nevarnosti. Da bi toženka navedeno nevarnost ugotovila in kako jo je ugotovila, pa ni razvidno ne iz Odloka, ne iz gradiv, ki so bila podlaga za njegov sprejem, ki se nahajajo v upravnem spisu. S tem pa je tožnici onemogočila, da zoper njega argumentirano ugovarja, sodišču pa, da preizkusi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede na ugotovljeno dejansko stanje. Da bi sodišče ta preizkus lahko opravilo, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem začasnih ukrepov tehtna in prepričljiva, vsebovati bi morala ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovori v izvršilnem postopku
Navedba toženke, da izvršba pravilno poteka na podlagi veljavnega izvršilne naslova, je preuranjena. To nenazadnje izhaja tudi iz tožbe v tem upravnem sporu in priloženih listin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da želi tožnik v izvršilnem postopku uveljavljati, da izvršba poteka v širšem obsegu, kot izhaja iz pravnomočne sodbe, torej (deloma) celo brez izvršilnega naslova. Vendar pa ugotavljanje in presoja teh dejstev ni stvar upravnega spora, temveč bi to morala v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe storiti toženka, ob upoštevanju prej omenjenega pravnega standarda očitnosti tožnikove možnosti za uspeh.
kulturna dediščina - varstvo kulturne dediščine - vplivno območje kulturne dediščine - izločitev iz vplivnega območja kulturne dediščine - priprava prostorskega akta - smernice
Tožničino prvo vlogo („pobudo“) je mogoče razumeti izključno kot pripombe na smernice, ki jih po prvem odstavku 76. člena ZVKD-1 ministrstvo izda v postopku priprave prostorskega akta. Te smernice v primeru, če je za prostorski akt treba izvesti presojo vplivov, obsegajo tudi prikaz vplivnih območij. Ker gre za postopek sprejemanja splošnega abstraktnega pravnega akta, varstvo lastnikov parcel, ki so predmet tega akta, ni zagotovljeno v upravnem postopku, temveč v okviru sodelovanja javnosti pri pripravi tega akta.
Tožnik tako kot v upravnem postopku tudi v tožbi zatrjuje, da z ugotovljenimi razširitvami temeljne plošče ni posegel v pogoje, določene z gradbenim dovoljenjem, inšpekcijski organ pa svoje ugotovitve o preseganju teh pogojev ni pojasnil. V obrazložitvi svoje odločitve navaja le, da je tožnik pri gradnji temeljne plošče objekta nepravilnih tlorisnih dimenzij izvedel razširitve temeljne plošče, ne pa tudi, kateri pogoj oz. pogoji iz gradbenega dovoljenja so bili s tem preseženi.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/2.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Rok 30 dni za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo (ki je pričel teči naslednji dan po vročitvi odločbe, to je 12. 8. 2014) se je tako iztekel 10. 9. 2014. Tožnik pa je tožbo vložil 11. 9. 2014 (tega dne jo je oddal na pošto in priporočeno poslal sodišču, in ta dan se po drugem odstavku 112. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, šteje za dan izročitve sodišču), zato je tožba prepozna. Prepozno tožbo mora sodišče zavreči (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati - nemožnost izterjave
Republika Slovenija bi morala na podlagi 46. člena ZBPP stroške, če jih nasprotna stranka ni plačala sama, od nje izterjati. Na podlagi 48. člena ZBPP je namreč upravičenec do BPP dolžan povrniti le stroške, ki jih Republika Slovenija ne bi izterjala. To pa pomeni, da bi Republika Slovenija morala znesek plačanih stroškov iz naslova BPP od nasprotne stranke terjati. Če jih ni terjala, po presoji sodišča tudi kasnejša nemožnost izterjave ne more pomeniti, da je obveznost vračila stroškov, plačanih iz naslova BPP, prešla na upravičenca do BPP.
sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - pobuda za razrešitev sodnega izvedenca - položaj stranke v postopku
Tožnik v obravnavanem postopku, četudi je dal pobudo zanj, ni bil stranka postopka, to je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.
Tožnik v postopku ni imel niti položaja stranskega udeleženca. Njegova zahteva, naj se mu prizna ta položaj, je bila zavrnjena s sklepom št. 705-1837/2012/38 z dne 3. 3. 2014. Zoper njega je bilo možno sprožiti upravni spor, česar pa tožnik po podatkih upravnih spisov ni storil. Šele če bi bil tožniku ta status priznan, bi lahko izpodbijal odločitev o ustavitvi postopka za razrešitev sodnega izvedenca.
Odločitev o vročitvi odločbe pomeni odločanje o tem, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji, da se tujega postopka udeležuje oseba, ker bi v njem lahko varovala svoje pravne koristi (43. člen ZUP). Taka oseba lahko vloži pritožbo šele, ko ji je vročena odločba in s tem procesnim dejanjem priznano, da ima zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. V takem primeru se oseba v pritožbi ne more sklicevati na kršitev iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (da ji ni bila dana možnost udeleževati se postopka kot stranska udeleženka).
ZSZ (1984) člen 58, 62. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - dostop do javnega cestnega omrežja - cesta, ki poteka po zemljišču, ki je v lasti tretje osebe
Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali z določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Zato v obravnavanem primeru za presojo dopustnosti odmere NUSZ niti ni odvisna od vprašanja zakonitosti in legalnosti občinskega odloka o kategorizaciji javnih cest.
URS člen 22. ZDavP-2 člen 12, 12/2, 48, 48/7, 57, 57/5, 284, 284/2, 336. ZDoh-2 člen 82, 82-6.
dohodnina od obresti - davčni odtegljaj - popravek obračuna davčnega odtegljaja - aktivna legitimacija - sodelovanje v postopku - načelo enakega varstva pravic
Po presoji Ustavnega sodišča stališče, da ima le plačnik davka možnost predložiti popravek obračuna davčnega odtegljaja, posega v pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. To velja toliko bolj, kadar gre za popravek obračuna davčnega odtegljaja, ki se nanaša na dokončen davek. Temeljna obveznost plačila davka, tudi v okviru obračuna davčnega odtegljaja, je še vedno na davčnem zavezancu kot nosilcu davka, ki je dejanski plačnik davka in se mu zaradi plačila davka zmanjša premoženje. Glede na to, da je sodišče na odločbo Ustavnega sodišča vezano, naj tožena stranka v ponovljenem postopku v tej zadevi tožniku v postopku popravka davčnega obračuna v zvezi z njegovo zahtevo za vračilo davka, omogoči sodelovanje v davčnem postopku na način, da bo spoštovana bistvena pravica iz 22. člena Ustave. Ta je v tem, da se posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Ugotovljeno pravno praznino je tako v obravnavanem primeru (ne glede na formalno pravno poimenovanje vloge) treba zapolniti bodisi z analogno uporabo določb zakona o popravkih davčnega obračuna, bodisi z analogno uporabo določb ZDavP-2 o vračanju davka, po katerih se v primeru davčnih zavezancev v praksi omogoča preveritev pravilnosti davčnega obračuna, ki formalno gledano ne izkazuje preplačila in s tem podlage za vračilo davka.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - določanje kandidatov politične stranke - postopek za določitev kandidatov - pravila politične stranke - obseg preverjanja volilne komisije
Predlagatelj je listi kandidatov priložil vse listine iz 72. člena ZLV, na podlagi katerih je toženka ugotovila, da sta bili listi kandidatov pravilno potrjeni na konvenciji stranke in da je bilo v skladu z internimi pravili stranke kandidaturi predloženo tudi pozitivno mnenje predsedstva stranke A. S tem pa je toženka v zadostni meri izpolnila dolžnost preverjanja pravilnosti postopka določitve liste kandidatov glede na pravila politične stranke. Ni namreč dolžnost toženke, da bi morala izven navedenega obsega ugotavljati, ali je bil celoten postopek določitve kandidatov v skladu s pravili stranke in to v odločbi tudi pojasnjevati. Takšna razlaga bi bila neskladna s kratkimi roki, določenimi v ZLV za odločitve volilne komisije.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - dejanski interes
Morebitni dejanski interes, ki ga ima tožnik v zvezi z ureditvijo prometnega režima na občinski cesti, ne zadošča za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku, saj mora biti s spornim pravnim razmerjem poseženo v kakšno neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist tožeče stranke.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - enostavni objekt
Lastnik nedovoljene gradnje je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1.
Javni razpis za izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem za leto 2014 točka 5. Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 35, 94.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - mladi raziskovalci - izbor mentorjev novim mladim raziskovalcem - prijavitelj na javnem razpisu
Člani strokovnega telesa so pri potrjevanju preusmeritve na drugo področje pravilno upoštevali predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijav.
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva samostojno, v imenu in za račun univerze, kar pa ne velja za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, katere izvajanje temelji na Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije. Članice univerze na podlagi predmetne prijave tako ni mogoče šteti za prijaviteljico na javnem razpisu.
lokalne volitve - potrditev kandidatur - kandidat za člana sveta krajevne skupnosti - stalno prebivališče v volilni enoti
Stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidat kandidira, je zakonski pogoj, ki mora biti izpolnjen že ob vložitvi same kandidature. Zato se tožnik v pritožbi ne more uspešno sklicevati na očitno napako pri vpisu številke volilne enote. Gre namreč za materialni pogoj, katerega neizpolnjevanje ob vložitvi kandidature (oziroma do izteka roka za vložitev kandidatur) ni mogoče kasneje sanirati.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Glede na določbo četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1 naknadno podane izjave tožeče stranke, da v svojih prostorih nima televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu zgoraj navedene zakonske določbe, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.