pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnica je pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe vložila po poteku 15-dnevnega zakonitega roka. Zato je drugostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožničino pritožbo, vloženo po poteku 15-dnevnega roka, s sklepom zavrgel kot prepozno.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo - odjava sprejemnika
Glede na določbo četrtega odstavka 31. člena ZRTVS-1 naknadno podane izjave tožeče stranke, da v svojih prostorih nima televizijskega sprejemnika, ni mogoče šteti za izjavo v smislu zgoraj navedene zakonske določbe, ki bi imela za posledico prenehanje obveznosti plačevanja RTV prispevka.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - dejanski interes
Morebitni dejanski interes, ki ga ima tožnik v zvezi z ureditvijo prometnega režima na občinski cesti, ne zadošča za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku, saj mora biti s spornim pravnim razmerjem poseženo v kakšno neposredno na zakon ali drug predpis oprto osebno korist tožeče stranke.
nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - enostavni objekt
Lastnik nedovoljene gradnje je v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZGO-1 dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo o inšpekcijskem ukrepu v skladu z določili 152. do 155. člena ZGO-1.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - uničenje vozil zaradi požara - višja sila
Iz ZDMV izhaja, da ureja določene situacije oziroma da določa upravičence, ki davka od cestnih motornih vozil ne plačujejo oziroma pogoje, kdaj se davek na motorna vozila vrne. Ugodnosti, ki jih daje zakon s področja javnih financ je treba razlagati ozko in skladno s pogoji, ki jih zakon za te oprostitve predpisuje. Nobena določba ZDMV pa ne ureja konkretne situacije oziroma ne določa, da se vračilo DMV izvede tudi v primeru uničenja vozil v požaru oziroma zaradi višje sile.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Tožnik si z ugoditvijo tožbi svojega položaja ne bi mogel več izboljšati, saj je bilo o zadevi že odločeno, in sicer celo pred vložitvijo predmetne tožbe. Tako tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zaradi molka organa. Sodišče mora namreč po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja, pa sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23. ZICPES člen 70.
carinski nadzor - postopek sprostitve v prost promet z davčno oproščeno dobavo - prekinitev postopka prepustitve - sum kršitve pravice intelektualne lastnine - blagovna znamka
Carinski organi prekinejo prepustitev blaga ali ga zadržijo, če prepoznajo blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine.
trošarina - vračilo dela trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Na podlagi prvega odstavka 54.č člena ZTro imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte - pravico do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, ki se dokazljivo uporabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz.
Tožnik ni ločil evidence porabe goriva, za katerega je uveljavljal vračilo trošarine za komercialni prevoz, na del, kjer je bilo pogonsko gorivo porabljeno izključno za prevoz blaga za plačilo (za kar je upravičen do vračila trošarine) in na del, kjer je bilo pogonsko gorivo porabljeno za opravljanje storitev pluženja in posipavanja cest. Tožnik tako ni omogočil, da bi se ugotovila dejanska poraba goriva za namene, za katere bi bil upravičen do vračila trošarine.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve kapitala
Za to, da se pri ugotavljanju nabavne vrednosti upošteva vrednost iz pogodbe, je bistveno, da je na podlagi pogodbe kapital pridobljen, kar v primeru, ko gre za nepremičnino, pomeni, da je na podlagi sklenjene pogodbe možen vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je tožeča stranka sicer sklenila prodajno pogodbo, pridobila pa je lahko nepremičnino in s tem kapital po pogodbi šele, ko ji je bila izročena. Šele takrat je namreč lahko nastopila last in posest kupljene nepremičnine in šele takrat je lahko od prodajalca zahtevala vknjižbeno dovoljenje za bremen prosti vpis lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. To pa po presoji sodišča pomeni, da v konkretnem primeru vrednost kapitala – nepremičnine v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe ter da je zato treba pri ugotavljanju nabavne vrednosti upoštevati 2. stavek drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, po katerem se v primeru, če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, za nabavno vrednost šteje vrednost v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, ter kot čas pridobitve upoštevati datum, ki je razviden iz drugih dokazil, kot to določa 2. stavek prvega odstavka 101. člena ZDoh-2.
pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - zavrženje pritožbe - za odločitev relevantni ugovori
V konkretnem primeru ni sporna odločitev, s katero se tožniku nalaga davčna obveznost, niti ni sporen sklep o prisilni izterjavi neplačanega davka. Sporen je sklep, s katerim se tožnikova pritožba zoper sklep o prisilni izterjavi kot prepozna zavrže in torej odločitev povsem postopkovne (procesne) in ne vsebinske narave. Tožnik zato že v pritožbenem postopku ni mogel uspeti z ugovori, ki se nanašajo na način obdavčitve in na višino davčne obveznosti, ki se terja od njega terja. Iz istih razlogov tovrstne ugovore tudi sodišče v postopku s tožbo zavrača kot nepomembne za odločitev.
prodaja delnic - prospekt - potrditev prospekta - nadzorni ukrepi - ponudba javnosti - razkritje preteklih transakcij z delnicami - razkritje finančnih podatkov
Ker je skladnost prospekta z določbami prvega, drugega in tretjega odstavka 53. člena ZTFI pogoj za njegovo potrditev, toženka pri presoji pravilnosti in popolnosti informacij, vsebovanih v prospektu, ni vezana na dokazne predloge stranke, temveč izvede vse tiste dokaze, ki so potrebni za ugotovitev resničnega dejanskega stanja.
Sodišče ne more slediti tožbenemu stališču, da (nesporno notranje neskladen) prospekt omogoča jasen in nedvoumen zaključek, da se družba ukvarja z nalaganjem sredstev v poslovne deleže družb, ki so nosilke inovativnih projektov. Stališče tožnice, da bi jo toženka v tem delu morala ponovno pozvati k popravi ali dopolnitvi prospekta, je brez podlage v določbah ZTFI.
Zahteva po razkritju preteklih transakcij tožnice z določenimi osebami je utemeljena v (nesporni) ugotovitvi, da so bile navedene osebe v času, ko so se transakcije sklepale in izvrševale, povezane osebe in zato ni varovala, ki bi zagotavljalo, da so bili posli sklenjeni in realizirani pod tržnimi pogoji, gre pa za posle, ki (ne)posredno vplivajo tudi na pravice, obveznosti in premoženjsko stanje izdajatelja. Tovrstni podatki morajo biti v prospektu razkriti. Z vidika varstva vlagateljev je to še posebej utemeljeno, saj na podlagi pobota medsebojne obveznosti navedenih oseb prenehajo brez kakršnegakoli denarnega toka, medtem ko bi delnice nepovezane osebe vplačale z denarjem. Tožnica bi v tem okviru morala pojasniti tudi posle, katerih predmet so bile delnice v letu 2011 in v letu 2012. Za osebe, ki kupujejo iste delnice, je namreč za oceno sprejemljivosti ponujene cene bistvena tudi cena, po kateri so z istimi delnicami trgovale druge osebe. ZTFI toženki omogoča, da od ponudnika zahteva, da v prospekt vključi dodatne informacije, če je to potrebno zaradi varovanja interesa vlagateljev.
Toženka z zahtevo za razkritje finančnih podatkov tožnice ni presegla svojih pristojnosti. Razlogi za zahtevano razkritje računovodskih izkazov tožnice kot družbenika, ki prodaja, so utemeljeni v določbah 53. člena ZTFI in (nespornem) dejstvu, da je glede na pogodbe o razvoju projekta tožnica zavezanka za financiranje posameznih projektov ter da se denar od kupnine vlagateljev nahaja pri njej. Ali je tožnica projekte zmožna financirati in ali se sredstva vlagateljev pri njej resnično nahajajo, kar je bistveno za presojo razvojnih možnosti izdajatelja, pa je mogoče preveriti le z zahtevanimi razkritji.
V obravnavanem primeru gre za institut popravka izstopnega DDV oz. zmanjšanje obračunanega DDV, za kar pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDDV-1. Kasnejši stečajni postopek na drugačno odločitev glede ugotovljene davčne obveznosti ne vpliva, zato sodišče tožnikove očitke glede upoštevanja naknadnega postopka insolventnost v tem postopku kot neutemeljene zavrača.
razrešitev člana sveta za avtorsko pravo - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - politična diskrecija
Sodišče je tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožničino pravico ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. Prav tako izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - goljufivi namen - nakup rabljenega vlečnega vozila
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1 in pravo Evropske unije. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga oziroma storitev od drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt više v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen.
zaščitena kmetija - določitev statusa zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - uradna evidenca - zemljiška knjiga - zemljiški kataster - primerljive kmetijske površine
Prvostopenjski organ je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG pravilno po podatkih zemljiške knjige upošteval predmetne nepremičnine kot lastnino pokojnega očeta tožnika ter podatke o boniteti in obsegu teh zemljišč iz zemljiškega katastra ter je nato pravilno, ob upoštevanju določbe drugega odstavka 2. člena ZDKG ugotovil, da obravnavana zemljišča predstavljajo 2,30 ha primerljive kmetijske površine in pravilno zaključil, da s tem ni izpolnjen pogoj 5 ha primerljive kmetijske površine za določitev predmetnih nepremičnin za zaščiteno kmetijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zastaranje
Vložitev tožbe z zastaranim zahtevkom zoper prava uko stranko – odvetnika, pomeni, da tožnik ne bi imel izgledov za uspeh (tožena stranka mora ob uporabi določb ZBPP upoštevati vse znane okoliščine in dejstva o zadevi).
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - terjana obveznost
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati odločbe, ki se izvršuje. Enako velja za postopek s tožbo. Tožnik zato ne more uspeti z ugovori, ki se v pretežni meri nanašajo na odločbo o odmeri dohodnine za leto 2009, ki je podlaga (izvršilni naslov) za izpodbijani sklep o izvršbi. Da je navedena odmerna odločba izvršilni naslov, namreč ni dvoma. Tako kot z ozirom na 93. člen ZDavP-2 ni dvoma o tem, da se z izpodbijanim sklepom terja še neplačani del glavnice davčnega dolga iz odmerne odločbe in ne zamudne obresti, kot tožnik zavajajoče trdi v tožbi.
davčna izvršba - davek od dohodka iz dejavnosti - akontacija dohodnine - kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine - nezmožnost plačila
V obravnavanem primeru so izpolnjeni pogoji za to, da se znesek iz obračuna davka od dohodka iz dejavnosti (akontacija dohodnine), ki ga tožnik ni plačal v predpisanem roku, izterja v davčnem izvršilnem postopku. Kasnejša sprememba višine akontacije dohodnine na že zapadlo obveznost iz obračuna ne vpliva. Prav tako na odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o nizkih dohodkih in o nezmožnosti plačila dolgovanega zneska. O odpisu davčnega dolga se v postopku izvršbe ne odloča. Pač pa se bo tožnikovo finančno stanje upoštevalo pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 na način, kot je opisan v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe
Sodišče mora pritožbo zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne kandidatura, prejeti v predpisanem 48. urnem zakonskem roku, sicer pritožba ni pravočasna. Glede na navedeno zato v volilnih zadevah ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 68. člena ZUP, ki določa, da se v primeru, če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - izvajanje posameznih preiskovalnih dejanj
Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice. Izvajanje posameznih kazensko preiskovalnih dejanj, za kar gre v konkretnem primeru, še ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah ZKP kot kazensko preiskovalna dejavnost, za kar BPP (še) ni mogoče dobiti.