ZPCP-2 člen 103. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 232, 55-562. Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 87, 137, 204.
V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi Skupnosti mora imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi ves čas vso potrebno dokumentacijo in tudi ustrezno mednarodno dovolilnico CEMT ter dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena CZS in na podlagi ZPCP-2 lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu le ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih in ustreznih dovolilnic oz., da ima ves čas, od mesta nakladanja do mesta razkladanja, pri sebi ustrezne dovolilnice CEMT.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da tožba v upravnem sporu, na katero se nanaša prošnja za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in da zato ni izpolnjen objektivni pogoj za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP. Ocena pristojnega organa, da tožba ni imela verjetnega izgleda za uspeh, je bila tudi potrjena z odločitvijo (sodbo), s katero je sodišče tožbo, na katero se prošnja nanaša, zavrnilo. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je odločitev napačna in da je brez tehtnih argumentov. Uspeti pa tudi ne more z ostalimi, povsem splošnimi ugovori, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita oziroma celo neustavna in v nasprotju z EKČP.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - sum zavajanja oziroma zlorabe postopka - odločanje po prostem preudarku - upravni spor - obseg sodne kontrole
Tožniku je bilo utemeljeno omejeno gibanje, ker obstaja sum, da je prošnjo za mednarodno zaščito vložil z namenom, da bi preprečil odstranitev iz države, in ker prošnje ni vložil v najkrajšem možnem času, čeprav je za to imel možnost. Toženka je tudi utemeljeno sklepala na njegovo begosumnost, saj je tožnik že dvakrat podal prošnjo za mednarodno zaščito in obakrat samovoljno zapustil azilni dom. Odločbe Ustavnega sodišča št. Up 1116/09 z dne 3. 3. 2011 ni možno razlagati na tak način, da se določbe ZMZ, ki se nanašajo na sum zavajanja ali zlorabe postopka mednarodne zaščite, sploh ne bi več smele nikoli uporabljati
Če je organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku, sodišče v upravnem sporu preveri zgolj to, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Tudi upravni akt, izdan po prostem preudarku, pa mora v obrazložitvi zajemati vse tiste dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka, ki omogočajo preizkus upravnega akta.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - zatrjevanje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - enako varstvo pravic
Tožnik niti v svoji prošnji niti po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč ni zatrjeval kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Tudi v tožbi, razen pavšalnega sklicevanja na enako varstvo pravic, kršitev teh pravic ni zatrjeval, čeprav jih je glede na peti odstavek 24. člen ZBBP že v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči treba konkretno uveljavljati. Posplošenega zatrjevanja, da je bilo enako varstvo njegovih pravic v postopku kršeno iz razloga, ker se tožnik ne strinja z odločitvijo sodnih organov, pa ni mogoče opredeliti kot kršitve 22. člena Ustave RS.
ZJNVETPS člen 2, 2/1, 2/1-10, 3, 3/5, 3/5-1, 7, 7/2. ZJN-2 člen 3. ZUP člen 144, 144/1, 144/2.
javno naročilo - naročnik - ugotavljanje statusa naročnika - skrajšani ugotovitveni postopek - javno podjetje - dejavnost - prevoz z železnico - vleka vlakov
Izpodbijana odločba je bila skladno z določbami 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP izdana na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka v svoji (dopolnjeni) zahtevi, ter na podlagi uradnih podatkov oziroma podatkov, ki so bili znani organu, in s tem v skrajšanem postopku, v katerem ni potrebno zaslišati stranke oziroma ji dati možnosti, da se pred izdajo odločbe o zbranih dejstvih in dokazih še posebej izjavi.
V postopku se je ugotavljal obstoj obeh pogojev, ki sta za opredelitev položaja naročnika določena v 1. točki petega odstavka 3. člena ZJNVETPS, tako statusnega (da gre za javno podjetje iz 10. točke 2. člena), kot tudi tistega, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti iz 7. člena istega člena. Da izpolnjuje prvi pogoj, tožeča stranka v tožbi ne ugovarja. Sporno ostaja, ali gre pri dejavnosti, ki jo opravlja, za dejavnost iz 7. člena, ki se nanaša na storitve na področju transporta, in torej za dejavnost v zvezi z zagotavljanjem ali delovanjem omrežij, ki zagotavljajo izvajanje javne storitve na področju prevoza z železnico. V tej zvezi že prvostopenjski organ ugotavlja, da tožeča stranka opravlja storitve s področja vleke vlakov in s tem storitve na področju transporta za železnico. Že v izpodbijani odločbi se ugotavlja tudi, da tožeča stranka opravlja storitve na področju prevoza z železnico v skladu s pogoji delovanja omrežja, to je po Programu omrežja, ki natančno opredeljuje pravila, roke, merila in postopka za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in za zaračunavanje uporabnine za dostop na javno železniško infrastrukturo. To pa tudi po presoji sodišča pomeni, da tožeča stranka opravlja dejavnost, ki je predpisana kot pogoj za položaj naročnika v 7. členu ZJNVETPS. Pri tem ni potrebno, da gre za izvajanje gospodarske javne službe, kot se smiselno zatrjuje v tožbi. Omrežja iz 7. člena zakona tudi ni mogoče enačiti z infrastrukturo. Zato ni pomembno, da tožeča stranka ne upravlja javne železniške infrastrukture, pač pa je bistveno, da je v delu dejavnosti, ki se nanaša na vleko vlakov, prevoznica ter da opravlja storitve v skladu s Programom omrežja.
DDV - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - neodvedba DDV - neplačevanje obračunanih davkov in prispevkov
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik na davčni organ predložil vse predpisane obrazce in obračun DDV, REK-1 in REK-2, vendar davkov in prispevkov ni plačeval. Tožnik je v letih od 2011 do 2013 nabavljal in prodajal blago, vendar pa DDV, ki mu ga kupci ob nakupu plačujejo, ni odvedel. Svojim zaposlenim je tožnik izplačeval plače, vendar obračunanih davkov in prispevkov na dan izplačila dohodka ni izplačal.
Izpodbijana odločba v izreku ugotavlja, da tožnik od izplačanih plač za obdobje od januarja do marca 2013 ni plačeval davkov in prispevkov in tudi ni plačeval DDV. Takšen izrek je pravilen in v zadostni meri obrazložen ter skladen z ZUP.
ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7. ZPomK-1 člen 6, 19, 28, 28/1, 32. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 26, 27, 101.
javno naročilo - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - preiskava - privilegirana komunikacija - načelo kontradiktornosti - izrek odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Toženka ni podrobneje ugotavljala ter opredelila upoštevnega trga, kar bi sicer v primeru, da bi morala ugotavljati učinke omejevalnih ravnanj, morala storiti. Tako pa navaja, da se v primeru, da je protikonkurenčen že cilj sporazuma, pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa z ugotovitvijo, na kaj se sporazum. Nedoločen je tudi pojem notranjega trga v delu 1. točke izreka, v katerem toženka ugotavlja kršitve. Če se nanaša na Evropsko unijo ter njen notranji trg (kakor bi po smislu iz izreka izhajalo) – 26. in 27. člen PDEU - pa bi to moralo biti v izreku sodbe jasno in določno navedeno. Ker se je nanašalo le na gospodarsko javno službo (medkrajevni) javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, je prej citirani del izreka o ugotovitvi, da „so si podjetja razdelila trg storitev linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu“ v nasprotju z obrazložitvijo, saj se ugotovitev o razdelitvi trga po storitveni dimenziji nanaša na širši trg, kot ga je obsegalo javno naročilo.
Ustavno sodišče je že odločilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti določba prvega stavka prvega odstavka 28. člena ZPOmK-1 uporablja še naprej ter da ima toženka zakonito podlago za opravljanje ustreznih preiskav. Tako tožnik ob sklicevanju na navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne more očitati, da je bila zavrnitev izločitve nekaterih dokazov nezakonita ter da bi teh dokazov toženka ne mogla upoštevati.
Privilegirana je lahko le komunikacija, ki ter kolikor se nanaša na konkreten postopek preiskave Izključitev določene komunikacije iz preiskave pa uveljavlja (lahko le) preiskovano podjetje. Pri sklicevanju na privilegirano komunikacijo mora preiskovano podjetje predložiti ustrezne dokaze, s katerimi dokazuje zaupno naravo dokumentov.
Kot izraz načela zaslišanja stranke je v ZPOmK-1 določena obveznost agencije, da izda PRD (povzetek relevantnih dejstev). S tem se stranko seznani z rezultati ugotovitvenega postopka in se ji da možnost, da se brani; poleg tega pa je to zagotovilo, da se odločba ne bo opirala na ugotovitve, s katerimi v PRD ni bila seznanjena. Načelo kontradiktornosti je kršeno ne le, če se odločba opira na ugotovitve, ki jih PRD ne obsega, pač pa tudi, če agencija v odločbi pravno pomembnih dejstev in dokazov iz izjave o PRD ne obravnava ter do njih ne zavzame stališča.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - odplačni prenos lastninske pravice
Prodaja nepremičnine na javni dražbi, ki jo opravi sodišče zaradi poplačila terjatev upnikov, je odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini, pri katerem ima v smislu določb ZDPN-2 dolžnik v izvršilnem postopku položaj prodajalca nepremičnine.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - primerljiva tržna vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti kapitala ob odsvojitvi se upošteva objektivna tržna cena, zato posebnih (subjektivnih) okoliščin, zaradi katerih je prodajalec sprejel nižjo kupnino in na kakršne se sklicuje tožnica v konkretnem primeru, pri ugotavljanju primerljive tržne cene tožničinega deleža na nepremičnini, ni bilo mogoče upoštevati.
V predmetni zadevi je pri nakupu vozil z obračunanim DDV po posebni shemi sporno, ali je davčni organ tožniku pravilno naložil plačilo DDV od celotne razlike v ceni, ustvarjene s preprodajo vozil. Pri nakupu vozil z obračunanim DDV po splošni shemi pa je sporno, ali je davčni organ nakup in prodajo vozil, ki jih je tožnik (navidezno) kupoval in prodajal v imenu fizičnih oseb, pravilno obravnaval kot nakup in prodajo, ki jih je opravil tožnik ter posledično, ali je pravilno, da mu je davčni organ od prodaje nabavljenih vozil naložil plačilo DDV po splošni shemi. V obravnavanem primeru ni izpolnjen noben pogoj iz 103. člena ZDDV-1, zato je davčni organ tožniku pravilno naložil plačilo DDV od preprodaje omenjenih vozil od celotne prodajne vrednosti vozil (po splošni shemi). Pri nakupu vozil, kjer so bili izpolnjeni pogoji za obdavčitev po posebni shemi, je davčni organ ob ugotovitvi, da so bile prodaje fizičnih oseb fiktivne, tožniku pravilno naložil DDV od celotne ustvarjene razlike, dosežene s preprodajo vozil.
Očitek kršitve, izražen v izreku odločbe, se mora ujemati z obrazložitvijo (213. člen ZUP), ki izrek utemeljuje, torej mora obstajati skladje med izrekom in obrazložitvijo v tem, na kaj se je sporazum oziroma dogovarjanje med podjetji nanašalo. Kršitev, kot je razvidna iz izreka mora biti torej skladna s predmetom sporazuma, kot se le-tega obrazlaga v odločbi.
Zgolj poudarjanje lokacije oziroma načina pridobitve dokumentov pri preiskavi ne zadostuje za zavrnitev zatrjevanja, da gre za privilegirano dokumentacijo, kot s strani stranke ne zadostuje pavšalno zatrjevanje, da gre za privilegirano dokumentacijo, da toženka neki dokumentaciji tak status podeli.
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. S tem, ko izrek odločbe ni jasen oziroma določen (213. člen ZUP), je organ zagrešil bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se izpodbijane odločbe iz teh razlogov ne da preizkusiti in jo je treba odpraviti že iz teh razlogov.
Kljub ugotovljeni neustavnosti zakonske določbe, ki je bila podlaga za opravo preiskave, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS, ni mogoče šteti, da je bila opravljena preiskava nezakonita, kar pa mora upoštevati tudi naslovno sodišče, ki v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta. Način pridobitve dokazov s preiskavo poslovnih prostorov po prvem odstavku 28. člena ZPOmK-1 za sodišče tako ni sporen in zato šteje, da so bili dokazi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, pridobljeni na zakonit način.
Izjava strank o povzetku relevantnih dejstev je namenjena udejanjanju načela kontradiktornosti.
Prvi preizkus obstoja bistvenih kršitev pravil postopka po uradni dolžnosti je ugotoviti, da se odločbe ne da preizkusiti (ni mogoč preizkus materialne zakonitosti odločbe). Tak zaključek so narekovale ugotovitve o nejasnem (nedoločnem) izreku odločbe ter nasprotjih med izrekom in obrazložitvijo odločbe. To pa je razlog za odpravo izpodbijane odločbe (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom tega člena ter 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP).
Za to, da je preizkus materialne zakonitosti mogoč, mora biti jasen izrek odločbe, v obrazložitvi pa dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter dovolj natančno navedeni materialni predpisi in njihove določbe, na katere je oprta odločitev, zapisana v izreku. Kar pomeni, da organu ni potrebno izrecno odgovarjati na vsako posamezno za odločitev nebistveno navedbo strank, pač pa take navedbe lahko obravnava po sklopih glede na elemente podobnosti oziroma različnosti med njimi ali nanje lahko odgovori tudi v okviru podanih razlogov odločbe. Presoja tožbenih navedb, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi pomanjkljive obrazložitve v pogledu vloge tožnika pri ugotovljeni kršitvi ter ker je obrazložitev izpodbijane odločbe sama s seboj v nasprotju, pa je povezana s preizkusom pravilnosti uporabe materialnega prava in pravilnosti ter popolnosti ugotovitve dejanskega stanja.
Kršitev načela kontradiktornosti je podana, kadar se ugotovi, da podjetju, proti kateremu se vodi postopek, ni bilo omogočeno, da se izjavi o odločilnih dejstvih, okoliščinah ter dokazih, na katere se odločitev opira.
Po določbah 39. člena ZPOmK-1 lahko toženka obravnava le (v zakonskem roku) podan predlog za zavez. Če pa izjava o PRD družbe B. d.o.o. ni obsegala predloga zavez, tožnik pa se je na to izjavo skliceval kot lastno, potem brez podlage očita, da na njegov predlog zavez toženka ni odgovorila.
lokalne volitve - ugovor zoper listo kandidatov - lista kandidatov politične stranke za člane občinskega sveta - lista kandidatov politične stranke za člane krajevne skupnosti - ugovor zoper kandidaturo za župana - upravičeni vlagatelj ugovora - kandidat
Ključno vprašanje tega spora je, kako je treba razlagati pojem „kandidat“ iz prvega odstavka 96. člena ZLV: ali so mišljeni samo kandidati na tisti listi, v zvezi s katero vlagatelj ugovora uveljavlja nepravilnosti, ali pa je treba v krog upravičencev šteti kandidate na katerikoli listi, ki so v istem postopku kandidiranja. Če bi zakonodajalec hotel omejiti mehanizme za varstvo volilne pravice samo na kandidate liste, pri kateri naj bi bile podane nepravilnosti, bi to tudi določil, pa ni. Takšna razlaga je skladna tudi z mednarodnimi standardi na obravnavanem področju.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - izvršilni postopek - pristop več upnikov k izvršbi - vrednost spornega predmeta
Tožnik je v izvršilnem postopku predlagal, naj sodišče postavi sodnega cenilca, ki bi ocenil vrednost njegove nepremičnine. Ne more biti sporno, kar izhaja tudi iz priložene pritožbe tožnika, da se je njegov predlog nanašal na vse upnike, ne pa le na prvega izmed njih. Zato tolmačenje toženke glede ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi odločitve o odvetniških stroških ni pravilno. Toženka naj ob ponovnem odločanju v zadevi pri določitvi vrednosti spornega predmeta zaradi odmere nagrade odvetnici izhaja iz seštevka vrednosti vseh terjatev upnikov, ki so v postopku izvršbe pristopili k osnovni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik izpolnjuje finančni pogoj, vendar pa je to le eden od pogojev za dodelitev BPP. Poleg finančnega pogoja mora biti izpolnjen tudi objektivni pogoj, to je, da ima verjeten izgled za uspeh v konkretni zadevi. Zahteva tožnika je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
trošarina - vračilo dela trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen
Na podlagi prvega odstavka 54.č člena ZTro imajo kupci – osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in imajo sedež v Uniji ali državah članicah Efte - pravico do vračila dela plačane trošarine za plinsko olje, ki se dokazljivo uporabi kot pogonsko gorivo za komercialni prevoz. Vračilo trošarine za komercialni prevoz ni mogoče v delu, ki se nanaša na vozila, ki niso namenjena dejavnosti prevoza blaga, ampak opravljanju storitev pluženja in posipavanja cest, saj slednje ne predstavlja porabe plinskega olja kot pogonskega goriva za komercialni prevoz.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1, 37, 37/4. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - sklep o preiskavi - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
V primeru, ko je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa že z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Vendar pa mora iz izreka izpodbijane odločbe – ki mora biti skladen z obrazložitvijo (213. člen ZUP) - izhajati, da gre za tak primer, torej primer kršitev, ki so po svojem cilju omejevalne. To pa iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja.
Kljub ugotovljeni neustavnosti zakonske določbe, ki je bila podlaga za opravo preiskave, upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS ni mogoče šteti, da je bila opravljena preiskava nezakonita, kar pa mora upoštevati tudi naslovno sodišče, ki v obravnavanem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta. Način pridobitve dokazov, na katerih je organ med drugim utemeljil izpodbijano odločbo, s preiskavo poslovnih prostorov po prvem odstavku 28. člena ZPOmK-1 za sodišče tako ni sporen in zato šteje, da so bili dokazi pridobljeni na zakonit način.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - polog gotovine na bančni račun - prodaja delnic
V primeru odmere po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za ugotavljanje davčne osnove davčnega obdobja, ki zajema več davčnih (koledarskih) let skupaj, to pa onemogoča odmero dohodnin po posameznih davčnih letih.
Davčni organ v postopku ugotavlja verjetno davčno osnovo, ne ugotavlja pa s stopnjo verjetnosti pravno relevantnih dejstev, na katerih je ocena utemeljena. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove glede na določbo šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zadoščajo.
Davčni organ je utemeljeno zaključil, da sta predložena pogodba o zavarovanju nakupa delnic in aneks k pogodbi naknadno in za potrebe inšpekcijskega nadzora sestavljeni listini, katerih namen je prikriti izplačilo dobička, od katerega se plačuje dohodnina. Neutemeljena je tudi zahteva tožnika, da se davčna osnova zniža za znesek davka, ki je bil iz naslova prikritega izplačila dobička naložen družbi D. kot izplačevalki. Prikrito izplačilo dobička s strani družbe D. je v izpodbijani odločbi upoštevano v celotnem (bruto) znesku in kot tako vključeno v dohodke davčnega zavezanca, ki znižujejo davčno osnovo.
ZUP člen 213. ZPOmK-1 člen 6, 19, 39. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - prepoved omejevalnih sporazumov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - zaveza podjetja po 39. členu ZPOmK-1 - rok za predlaganje zavez
Očitek kršitve, izražen v izreku, se mora ujemati z obrazložitvijo (213. člen ZUP), ki izrek utemeljuje, torej mora obstajati skladje med izrekom in obrazložitvijo v tem, na kaj se je sporazum oziroma dogovarjanje med podjetji nanašalo. Kršitev, kot je razvidna iz izreka, mora biti skladna s predmetom sporazuma, kot se le-tega obrazlaga v odločbi.
Zaradi nejasnosti izreka je podana kršitev 213. člena ZUP in absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Pri dogovarjanju in usklajenem ravnanju, ki je omejevalno že po cilju, zadostuje opredelitev zgolj predmetna sporazuma.
Tožnik do izjave o PRD z dne 22. 4. 2013, ko je predlagal pripravljenost za dogovor o sprejemljivih zavezah, zaveze ni podal, zato se tudi neutemeljeno v tem okviru sklicuje na kršitev načela kontradiktornosti. Iz istega razloga toženka tudi ni mogla kršiti načela neenakopravne obravnave, ko je zavrnila predlog tožnika za sestanek v zvezi z zavezami.
Toženka v odločbi lahko uporabi le podatke, za katere je bila podjetju dana možnost, da se o njih izjavi.