Ker ob vložitvi tožbe ni bila plačana predpisana sodna taksa in ker je bil tožnik plačila sodnih taks oproščen le delno, je sodišče izdalo plačilni nalog, s katerim je tožnika pozvalo k plačilu dolgovanega zneska takse in ga obenem opozorilo, da bo sicer štelo, da je tožbo umaknil. Tožnik kljub pozivu oziroma izdanemu plačilnemu nalogu, ki mu je neuspešno ugovarjal, dolgovane takse za tožbo ni plačal, zato je sodišče sklenilo, da se postopek s tožbo ustavi.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - tajno glasovanje
Izvedba tajnega glasovanja je eden izmed zakonskih pogojev, ki ga mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste. Če tak pogoj nedvomno ni izpolnjen, kandidiranje na tak način potrjenega kandidata ali liste kandidatov glede na zakonske določbe, ni možno.
lokalne volitve - kandidatura za volitve za člane svetov krajevnih skupnosti - zavrnitev kandidature - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Vloge, ki so vezane na roke, se v volilnih zadevah vlagajo neposredno pri pristojnih organih, kar pomeni, da se kot datum oziroma čas prejema takšne vloge šteje trenutek, ko je vloga prispela na Upravno sodišče Republike Slovenije.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV med drugim določa, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi. Navedeni pogoj je treba pri presoji zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov šteti kot materialni pogoj in ne za formalno pomanjkljivost. V primeru neizpolnitve tega pogoja je volilna komisija dolžna, skladno s prvim odstavkom 56. člena ZVDZ, listo kandidatov zavrniti in ne, kot meni pritožnik, v skladu z drugim odstavkom istega člena ZVDZ od predlagatelja zahtevati odpravo pomanjkljivosti. Prav tako se sodišče ne strinja s pritožnikom, da bi bilo možno listo kandidatov zavrniti samo deloma. Glede posameznih kandidatov je namreč možno listo zavrniti samo v primeru, ko obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. V zvezi s pritožbeno navedbo, da bi bilo treba dopustiti črtanje enajstega kandidata na listi, pa sodišče pojasnjuje, da je v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Zato takšno popravljanje liste kandidatov ni možno. Predlagatelj pa bi lahko vložil drugo ustrezno listo kandidatov namesto prvotne.
lokalne volitve - volitve v občinski svet - kandidatne liste - tajno glasovanje
Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta in ki ga je predlagatelj vložil, kar pomeni da je del volilne dokumentacije, pa pod točko 7 izhaja, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Ob podatku, ki ga je toženki predložil predlagatelj sam ter ob jasni zakonski določbi 51. člena ZLV, da morajo biti kandidati določeni s tajnim glasovanjem, je toženka pravilno ugotovila, da lista kandidatov ni določena v skladu z zakonom, zaradi česar jo je v celoti zavrnila.
lokalne volitve - volitve članov sveta krajevne skupnosti - kandidatna lista - zastopanost kandidatov po spolu - odločanje volilne komisije - odločanje sodišča o pritožbi - delna zavrnitev kandidatne liste
70.a člen ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na listi kandidatov ter da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu. Lista kandidatov je skladna z zakonom, če so navedeni pogoji v celoti izpolnjeni. V primeru neizpolnitve teh pogojev je volilna komisija dolžna v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti. Predlogu pritožnika, naj sodišče kandidatno listo potrdi v delu, kjer so zakonski pogoji izpolnjeni, in zavrne (zgolj) v preostalem delu, ni mogoče slediti. Določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ je namreč mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - kandidatna lista - določanje kandidatne liste - tajno glasovanje - zapisnik - javna listina - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Toženka je kandidaturo zavrnila, ker je v predloženem zapisniku pisalo, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem. Pritožnik zatrjuje, da je bilo glasovanje tajno ter da je v zapisniku prišlo do očitne tiskarske pomote. Po mnenju sodišča toženka vloge, s katero je pojasnjena pomota, ne bi smela obravnavati kot dopolnitve h kandidaturi in je ne upoštevati le zato, ker je prispela po poteku časa za vložitev kandidatur. Četudi je v zapisniku o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za volitve članov občinskega sveta, navedeno, da so udeleženci listo kandidatov določili z javnim glasovanjem, je treba upoštevati, da je skladno s prvim odstavkom 171. člena ZUP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini oziroma kopiji javne listine dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. Toženka ni imela nobenega razloga, da se ni opredelila do navedbe, da je prišlo do pomote, in do dokazov o tej pomoti. S tem so podane kršitve pravil postopka, ki so take narave, da so lahko imele vpliv na končno odločitev.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov
V zvezi z vprašanjem o dopustnosti zavrnitve posameznih kandidatur je stališče zavzelo že Vrhovno sodišče RS, po katerem je določbo tretjega odstavka 56. člena ZVDZ mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature, ne pa liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta in člane sveta krajevne skupnosti - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov - tajnost glasovanja
Politična stranka, ki sodeluje na volitvah, mora poskrbeti za to, da lahko izkaže obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste. Pri neizpolnjevanju pogoja glede tajnosti glasovanja tako ne gre za formalno pomanjkljivost kandidature, zaradi česar občinska volilna komisija ni bila dolžna ravnati v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ ter predlagatelja pozvati na odpravo pomanjkljivosti, kot to zmotno meni pritožnik.
lokalne volitve - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu - zavrnitev liste kandidatov - delna zavrnitev liste kandidatov - umik kandidature
Člen 70.a ZLV določa dve pravili, in sicer da vsakemu spolu pripada najmanj 40% kandidatur oziroma mest na listi kandidatov in da morajo biti kandidatke in kandidati na prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu. Pri tem pa določa izjemo za liste s tremi kandidati oziroma kandidatkami, kjer mora biti najmanj en predstavnik vsakega spola. Navedene pogoje je treba šteti kot materialne pogoje pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Zato je samo v primeru, če so pogoji iz 70.a člena ZLV v celoti izpolnjeni, lista kandidatov v skladu z zakonom. V primeru neizpolnitve navedenih pogojev je zato dolžna volilna komisija v skladu z določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ listo kandidatov zavrniti.
V obravnavanem primeru ni možno upoštevati pritožnikovega predloga, da naj sodišče ob upoštevanju odstopne izjave četrte kandidatke, potrdi listo glede prvih treh kandidatov. Po določbi tretjega odstavka 56. člena ZVDZ lahko volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov. Navedeno določbo pa je mogoče uporabiti le v primeru, ko za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne liste kandidatov, za kar gre v obravnavanem primeru. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi Uv 212/2011. Zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na sodbi Upravnega sodišča, s katerima je sodišče v primerljivih zadevah pred časom sicer odločilo drugače, saj je sodišče v obravnavanem primeru sledilo kasnejšemu, drugačnemu stališču Vrhovnega sodišča.
Glede pritožnikove navedbe, da je četrta kandidatka umaknila kandidaturo, sodišče pojasnjuje, da v skladu z določbo 70. člena ZLV za vsako kandidaturo potrebno pisano soglasje kandidata, ki pa je nepreklicno. Zato navedeni umik kandidature imenovane kandidatke v tem sporu ni relevanten. Prav tako pritožnik kot predlagatelj liste kandidatov po preteku roka ne more spreminjati kandidatne liste.
lokalne volitve - zavrnitev kandidature za člana občinskega sveta - določanje kandidatov - pravila politične stranke - pasivna volilna pravica - omejevanje pasivne volilne pravice
Pasivna volilna pravica pomeni, da imajo vsi pravico kandidirati in biti voljeni pod enakimi pogoji. Ne pomeni pa, da bi vsakdo lahko kandidiral v vsakem primeru, ne glede na pravila, ki jih določa volilna zakonodaja. Če je nekomu zaradi notranjih pravil politične stranke onemogočeno kandidiranje, ker stranka v občini nima dovolj članov, to ni v nasprotju z zakonom. ZLV namreč v 51. členu dopušča, da lahko politične stranke postopek kandidiranja urejajo s svojimi pravili.
lokalne volitve - določanje kandidatov - tajno glasovanje
V obravnavanem primeru je OVK utemeljeno zavrnila listo kandidatov pritožnika za člane občinskega sveta zaradi kršitve določbe 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Po določanju kandidatov smejo sodelovati samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini. Kandidate določijo s tajnim glasovanjem. Po določbi drugega odstavka 72. člena ZLV morajo biti h kandidaturi oziroma listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, priložena tudi pravila politične stranke o odločanju kandidatov oziroma list kandidatov in zapisnik o določitvi kandidatov oziroma list kandidatov. Tudi Statut... določa, da člani kandidacijskega zbora o kandidatni listi glasujejo tajno. Med strankama ni sporno, da iz zapisnika 12. seje Občinskega odbora A. ni razviden podatek o tem, ali je bilo glasovanje opravljeno ali ne, in tudi ne o tem, ali je bilo glasovanje tajno. To pa pomeni, da kandidatna lista ni sestavljena v skladu z zakonom. Pri tem gre za vsebinsko neskladje z določbo 51. člena ZLV in ne samo za formalno pomanjkljivost kandidatne liste.
Zahteva po izkazanosti pravno pomembnih okoliščin glede obstoja ničnostnega razloga pomeni, da mora organ v odločbi navesti konkretne okoliščine in dokaze, ki kažejo na to, da je bila sporna odločba izdana kot posledica pritiska oziroma drugega nedovoljenega dejanja, čemur pa v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno. Pri tem pa sodišče še opozarja, da je bilo treba po ZVCP-1 predlogu za registracijo vozila med drugim priložiti tudi dokaz o izvoru in lastništvu vozila (prva alineja prvega odstavka 194. člena). Če je organ za dokaz o izvoru in lastništvu vozila štel zgolj tožnikovo izjavo (kar zakon za obravnavani primer ne predvideva), in ni zahteval predložitve drugih dokazov, na primer računa in podobno, je sporna registracija lahko tudi posledica nestrokovnega ravnanja organa. To pa glede na povsem enotno upravnosodno prakso ne more biti razlog za izrek odločbe za nično.
ZSV člen 41b, 42, 42/1, 42/1-4, 47l. ZUS-1 člen 32, 32/2.
koncesija - koncesija za opravljanje pomoči družini na domu - odvzem koncesije - začasna odredba
Tožnica je izkazala, da pretežni del svojih dohodkov pridobiva iz naslova oziroma v zvezi s podeljeno koncesijo za opravljanje javne službe pomoči družini na domu. Izvršitev izpodbijane odločbe – odvzem koncesije tožnici tako predstavlja izgubo posla in posledično prenehanje opravljanja dejavnosti. Navedeno predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni relevantno vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
lokalne volitve - volitve župana - preizkus liste kandidatov - zavrnitev kandidature - določanje kandidatov - tajnost glasovanja - napaka v zapisniku
Volilni organi in pristojna sodišča morajo določbe ZLV in ZVDZ interpretirati in v posamičnih primerih uporabiti tako, da je v čim večji meri omogočeno uresničevanje volilne pravice in njeno učinkovito sodno varstvo. Tajnost glasovanja je sicer zakonski pogoj iz 51. člena ZLV in mora biti zato brezpogojno izpolnjen za zakonitost kandidatne liste. Vendar je v obravnavanem primeru predlagatelj kandidature podal izjavo, da je pri pisanju zapisnika prišlo do tiskarske napake in je pomotoma navedeno, da se je glasovalo javno, kar ne drži, ampak je glasovanje potekalo tajno. To izjavo, ki očitno ni dopolnitev kandidature, je toženka prejela pred izdajo izpodbijanega akta, vendar je ni vsebinsko presojala, čeprav bi jo po presoji sodišča morala.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2. ZFPPIPP člen 386, 387.
odvetniški kandidat - vpis v imenik odvetniških kandidatov - zavrnitev vpisa - osebni stečaj - poslovna sposobnost
Iz določb ZFPPIPP izhaja, da so pravne posledice začetka stečajnega postopka nad odvetnikom strožje kot v primeru fizične osebe. Z dnem začetka osebnega stečaja nad odvetnikom namreč le-temu preneha status odvetnika, fizični osebi pa se s tem dnem le omeji poslovna sposobnost tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje z njegovim premoženjem. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da v konkretnem primeru zgolj dejstvo, da je v osebnem stečaju, ne pomeni, da tožnik ni poslovno sposoben za opravljanje nalog odvetniškega kandidata in je v posledici tožena stranka v izpodbijani odločbi, ki jo je oprla zgolj na dejstvo omejene poslovne sposobnosti, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č, 1č/3, 1č/3-1, 1č/3-3, 1č/3-6, 1č/4.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik ni izkazal pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje, zato je tožena stranka pravilno zavrnila njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
varstvo volilne pravice - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - zastopanost kandidatov po spolu
V skladu z določbo prvega odstavka 70.a člena ZLV morajo biti kandidatne liste sestavljene tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, pri čemer morajo politične stranke ali volivci kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Tožena stranka je ugotovila, da na listi kandidatov ne pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, saj kandidatno listo sestavlja 10 moških in 16 žensk, zato je zavrnila kandidatno listo.
lokalne volitve - lista kandidatov za člane občinskega sveta - določitev liste kandidatov - presoja zakonitosti liste kandidatov
Pogoja iz člena 70.a ZLV je treba šteti kot materialna pogoja pri presoji zakonitosti liste kandidatov. Tako pri nespoštovanju navedenegih pogojev ne gre za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče naknadno odpraviti v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Zato volilna komisija tudi ni bila dolžna postopati po drugem odstavku 56. člena ZVDZ, ki se nanaša samo na primere, ko volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 2/1-12.2, 73, 73/2, 152, 153.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Med strankama ni sporno, da imata tožnika pridobljeno gradbeno dovoljenje za izgradnjo dvoetažnega objekta in da sta najmanj 2 m pod tema etažama zgradila še eno etažo. Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da gre v primeru, ko investitor sicer razpolaga z gradbenim dovoljenjem za objekt, vendar tega nato gradi na način, ki ne dopušča odstranitve le neskladno zgrajenih delov objekta in s tem uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, za nelegalno (in ne za neskladno) gradnjo. Vendar pa niti iz izpodbijane odločbe niti iz odločbe druge stopnje ne izhajajo dejstva, iz katerih bi izhajalo, da v konkretnem primeru odstranitev najnižje etaže oziroma vzpostavitev stanja, določenega v pridobljenem gradbenem dovoljenju, ni možna oziroma da zanj ni mogoče pridobiti spremembe gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 73. člena ZGO-1). Dejansko stanje je zato v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno, sodišče pa ni moglo preveriti zakonitosti presoje tožene stranke, da predstavlja celoten objekt nelegalno gradnjo.