brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - prvi pravni nasvet
Tožena stranka je tožnici dodelila BPP v obliki prvega pravnega nasveta. Takšna oblika dodeljene BPP tožnici ne onemogoča vložitve nove prošnje za BPP na podlagi danega pravnega nasveta, zato s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na njeno stisko glede prodaje nepremičnine, tožnica v tem upravnem sporu ne more biti uspešna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prepozna tožba
Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
revizija poslovanja univerze - tožba v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe - zahteva za izdajo začasne odredbe
V primeru tožbe po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 zaradi posega v ustavne pravice z aktom ali dejanjem organa je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje takega akta oz. oseba, zoper katero je dejanje storjeno. V zadevi ni sporno, da se akta, katerih ničnost oziroma podrejeno odpravo tožeča stranka zahteva v tem sporu, ne nanašata na tožečo stranko niti tožeča stranka v postopku izdaje obeh aktov ni sodelovala.
ZGO-1 člen 50a, 50a/5, 66, 66/1, 66/1-3. ZUP člen 274. ZV-1 člen 151a, 152, 153.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje - fikcija, da je soglasje dano - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Pogoj, da morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja pridobljena vsa predpisana soglasja, ne pomeni, kot to zmotno meni tožnik, da organ, ki je pristojen za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja, to izdaja v soglasju z vsemi organi, ki izdajajo predpisana soglasja.
Glede na namen zakonodajalca (razviden iz Poročevalca DZ, obrazložitev k 15., 15. in 17. členu Predloga ZGO-1D), da spremeni ureditev, po kateri so soglasodajalci lahko vplivali na postopek izdaje gradbenega dovoljenja po preteku zakonsko določenih rokov, je po presoji sodišča pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 3. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 izpolnjen, ko je nastopila bodisi fikcija iz sedmega odstavka 50. člena, bodisi fikcija iz petega odstavka 50.a člena ZGO-1, ne glede na določbe drugih zakonov, torej tudi ZV-1.
ZFPPIPP člen 112, 112/2, 112/1-1, 112/1-2. ZKP člen 22.
začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah - uvedba kazenskega postopka
Ne 22. člen ZKP ne določbe 1. in 2. točke drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP same po sebi ne dajejo opore za stališče toženke, po katerem prehodna določba 70. člena ZFPPIPP-E ne bi bila pravno upoštevna, ker je obtožnica zoper tožnika postala pravnomočna po uveljavitvi ZFPPIPP-E. Besedilo določb ZFPPIPP jasno loči med trenutkom uvedbe kazenskega postopka in pravnomočnostjo obtožnice, iz obrazložitve predloga zakona k 70. členu pa je razvidno, da je bil namen zakonodajalca spremenjene določbe o začasni ustavitvi imenovanja vezati na uvedbo kazenskega postopka.
V zadevi je dejansko prišlo do zaustavitve določenih njunih strokovnih del javne gozdarske službe, kot razlog pa je tožnik navajal pomanjkanje finančnih sredstev v višini 260.000 EUR. S tako odločitvijo je tožnik ravnal nevestno in malomarno, zaradi česar so nastale motnje pri opravljanju nalog zavoda in ni zagotovil delovanja v okviru sprejetega finančnega načrta, s čimer je bil izkazan razlog za predčasno razrešitev direktorja na podlagi 4. alinee prvega odstavka 38. člena ZZ.
Kot sta pravilno pojasnila že oba upravna organa, so odmiki obravnavane gradnje določeni glede na mejo med parc. št. 409/1 in 409/4, ki je bila ugotovljena v posebnem postopku v zvezi z evidentiranjem te meje, v katerem je tožnik tudi sodeloval.
Navedeni odmiki pomenijo tudi, da gradnja ne posega na tožnikovo zemljišče, saj je od meje z njo oddaljena najmanj 2,47 m, da bi gradnja kljub odmiku od parcelne meje povzročala nedovoljene vplive na tožnikovo zemljišče, pa tožnik ne zatrjuje.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet tega upravnega spora je tako izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožničini ugovori vsebinsko nanašajo.
Zgolj podobnost oglasa zaščiteni blagovni znamki oziroma identičnost posameznih elementov še ne pomeni izpolnjevanja pogojev za dovoljenost oglaševanja tobačnih izdelkov iz 11. člena ZOUTI.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 6/1, 8, 8/1. URS člen 2, 44.
podpora električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje referenčnih stroškov - sprememba podzakonskega predpisa - poseg v pričakovane pravice
Višina podpore je odvisna od podatkov, ki so ekonomske narave in zato spremenljivi, kar glede referenčnih stroškov izhaja tudi iz določbe prvega odstavka 6. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Zato so se ti za proizvodne naprave OVE – sončna energija od uveljavitve Uredbe leta 2009 večkrat spreminjali. Tudi določba v Uredbi 90/12, da se upoštevajo referenčni stroški, ki so veljali na dan sklenitve pogodbe o dostopu do elektroenergetskega omrežja, je tako povsem strokovno (ekonomsko) in ne pravno vprašanje, zato po vsebini ne more biti predmet odločanja v tem upravnem sporu.
Podpora je glede na njeno zakonsko opredelitev namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom.
Na podlagi 44. člena Ustave ima vsak pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Ta pravica nima samostojne zakonske ureditve, uresničuje pa se v okviru zakonodaje, ki ureja lokalno samoupravo, referendum, ljudsko iniciativo in volitve. Zgolj dejstvo, da predlog sprememb Uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, pa ne pomeni kršitve te pravice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o vsem svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, zato bi morala tožnica v vlogi navesti tudi podatke o lastništvu ali solastništvi vseh zemljišč, česar pa ni storila.
Prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, je zakonsko sankcionirano po petem odstavku 20. člena ZBPP in sicer ne samo z zavrnitvijo prošnjo, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more zaprositi za BPP.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba vrste gradnje
Vprašanje dovoljenosti posamezne vrste gradnje (novogradnja ali rekonstrukcija) na določeni parceli je brez dvoma vprašanje skladnosti nameravane gradnje z lokacijskimi pogoji v gradbenem dovoljenju. Sprememba vrste gradnje torej že sama po sebi pomeni spremembo lokacijskih pogojev. Toženka je zato ravnala pravilno, ko se je v izpodbijani odločbi opredelila do vprašanja, ali je nameravano gradnjo po spremembi še mogoče šteti za rekonstrukcijo, saj v nasprotnem primeru že iz tega razloga ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja, temveč zgolj novega.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nakazilo stroškov postopka - iz izvršbe izvzeti dohodki
V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti vložitve tožbe v upravnem sporu v zvezi z nakazilom stroškov upravnega spora v višini 15 EUR, za katerega tožnik meni, da je bilo izvedeno nepravilno, zato ta znesek ni bil izvzet iz izvršbe. Sodišče se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je njegova prošnja nerazumna. Tožena stranka je tudi pravilno in zelo podrobno pojasnila, zakaj je bilo treba stroške postopka v višini 15 EUR nakazati na način, ki je po tožnikovem mnenju sporen in pravilno pojasnila tudi, da ti stroški ne po določbah ZIZ ne po določbah posebnega zakona, niso izvzeti iz izvršbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - določenost območij - objava predpisov lokalnih skupnosti
Občinski predpisi v besedilnem delu ne zamejuje središča mesta Vrhnike (npr. z navedbo ulic oziroma njihovih delov, z navedbo območij krajevnih skupnosti ipd.), zato je to vlogo prevzela pregledna karta z zarisom območja in njegovih meja. S tem pa je dopolnila tekst občinskega predpisa in postala njegov nujni sestavni del. Kot tak pa bi moral biti objavljen.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - izločitev uradne osebe - odlog izvršitve odločbe
Odložitev izvršitve odločbe (izvršilnega naslova) je mogoče doseči do odločitve o obnovi postopka. Ker je prvostopenjski upravni organ v istem (izpodbijanem) upravnem aktu odločil tudi o predlagani obnovi inšpekcijskega postopka, je bil njegov sklep, da se predlog tožnikov zavrže, pravilen, čeprav iz drugih razlogov, kar je pojasnil tudi pritožbeni organ.
Organ mora nove dokaze oceniti le z vidika dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo dokončne odločbe, in presoditi, ali so taki, da bi lahko že v prejšnjem postopku, če bi bili znani in uporabljeni, pripeljali do drugačne odločitve.
Upravni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe res ni opredelil do vsake navedbe in dokaza posebej, vendar pa to tudi ni potrebno, če iz celote izhaja, da so glede na predmet obravnavanja nerelevantni.
Vložena kazenska ovadba zoper inšpektorja, čeprav v zvezi z obravnavanim postopkom, sama zase, brez povezave s konkretnimi inšpektorjevimi dejanji v postopku, ki so botrovala ovadbi, ne more biti zadosten razlog za nastanek dvoma v inšpektorjevo objektivno, na izključno pravnih kriterijih utemeljeno odločanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - revizija v upravnem sporu
Sodišče nima pravne podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenih ugovorov v zvezi s tožnikovimi trditvami, da so mu bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ki izhajajo iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), zato zgolj z navedbo, da so bile kršene določbe 1., 6., 13., 14., 17. člena ter protokol 12 (1, 2) Evropske konvencije, ne more izpodbijati pravilne in zakonite odločitve upravnega organa.
pritožba - zamuda roka za vložitev pritožbe - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik opravičuje zamudo pritožbenega roka s pravno zmoto, ker je prava neuka stranka. Navedenega ugovora ni mogoče upoštevati. Po določbi 104. člena ZUP mora namreč stranka že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti vse okoliščine, zaradi katerih ni mogla odpraviti zamujenega dejanja. Po mnenju sodišča zato stranka kasneje v pritožbenem postopku niti v tožbi v upravnem sporu ne more uveljavljati drugih okoliščin za vrnitev v prejšnje stanje, kot jih je že navedla v svoji vlogi. Vložitev predloga je namreč vezana na kratke roke, ki so tudi prekluzivne narave.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Po določbi četrtega odstavka 1. člena ZUSDDD je pogoj dejanskega življenja v RS, če je odsotnost iz razlogov po tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD trajala več kot let, izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da je oseba v času odsotnosti skušala vrniti in nadaljevati z življenjem v RS.
V konkretnem primeru je tožnik zapustil RS julija 1991, od koder se zaradi vojne ni mogel vrniti v RS. Upravni organ je pravilno štel, da je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS od julija 1991 do julija 1996. Pravilno pa je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati z življenjem v RS, saj je ugotovil, da tožnik v tem obdobju ni zaprosil za vizum, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje, kot tudi ne za dovoljenje za zaposlitev oziroma delo v RS.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje v RS - interes RS za bivanje tujca
Dejstvo, da tožnik v RS ne prebiva neprekinjeno 5 let na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, v obravnavani zadevi ni sporno. S predloženima dopisoma Ministrstva za zdravje pa tožnik ni izkazal, da bi bilo njegovo bivanje v RS v interesu RS. Zato se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZTuj-2 niso izpolnjeni.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - dokazno breme - prosilec iz Irana
Celovitejša presoja - zunanje (ne)konsistentnosti - bi bila v konkretnem primeru potrebna, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, kot je ustavnopravni standard za uporabo rednega postopka in dokaznega bremena toženke opredelilo Ustavno sodišče RS v svoji praksi. Pristojni organ mora tudi sam zbrati vse potrebne podatke in ni vezan samo na navedbe ali predložene dokaze prosilca.
Iz dokazne ocene toženke ni razvidno, zakaj zaradi dejstva, ker se je tožnik lahko zaposlil v lastnem podjetju, zaradi tega ni možno, da bi bil potencialna žrtev iranskega režima. Pri čemer v postopku niti ni bilo razčiščeno, v katerem časovnem obdobju se je tožnik zaposlil v lastnem podjetju (torej še preden so se začele njegove težave v Iranu ali po tem).
Toženka ocene ni izpeljala iz poznavanja razmer v Iranu, ampak izključno iz percepcije in doživljanja slovenske uradne osebe v tamkajšnje dogodke, zaradi česar sodišče takšne ocene ne more sprejeti kot dovolj kakovostne in zakonite. Toženka pa je tudi pavšalno in brez dejanske podlage zaključila, da ne verjame trditvam tožnika o vsakodnevnem pretepanju in le enem obroku dnevno v času pripora, ki naj ne bi pustile vidnih posledic, razen nekaj podplutb in bolečin, ki jih je tožnik zdravil zgolj z analgetiki. Zgolj na podlagi dejstva, da tožnik v vsem tem času ni iskal zdravstvene pomoči in rehabilitacije, namreč ni mogoče zaključiti, da tožnikove trditve o vsakodnevnem pretepanju v času pridržanja ne držijo.
Toženka bi z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca, kot tudi z vidika pogojev za subsidiarno zaščito morala pridobiti poročila o stanju v Iranu in presoditi poročila, ki jih je tekom postopka predložil oziroma se nanje skliceval tožnik, in sicer v povezavi z okoliščinami, ki jih je navedel tožnik. Šele na tej podlagi bi lahko z zadostno stopnjo zanesljivosti ocenila tožnikovo (ne)verodostojnost in pogoje za status begunca in za subsidiarno zaščito.