davek na nepremično premoženje večje vrednosti - upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - dokončnost izpodbijanega upravnega akta - navedba drugega tožnika - zavrženje tožbe
O pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo ob vložitvi tožbe ni bilo odločeno in tako ni izpolnjena procesna predpostavka za upravni spor, to je dokončnost izpodbijane odločbe. Neizpolnjene procesne predpostavke ni mogoče in dopustno sanirati tako, da se namesto prvotno navedenega tožnika navede druga oseba, pri kateri naj bi bile po navedbah tožnika izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper upravni akt, zoper katerega prvotna tožba ni bila vložena.
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep DURS z dne 10. 9. 2013. Ker je bil navedeni sklep odpravljen, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njega, ker s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. V 2. točki izreka pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep DURS o ustavitvi dokončne izvršbe. Glede na to, da je bila izvršba ustavljena, tudi glede tožbe zoper sklep z dne 19. 8. 2013 tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke - izkazanega pravnega interesa - za morebitno obravnavanje tožbe.
visoko šolstvo - odvzem znanstvenega naziva - magister znanosti - plagiatorstvo - dokazni postopek
Ali je magistrska naloga res v pomembnem delu rezultat tožnikovega lastnega dela, ustvarjalnosti in dosežkov, ne more biti predmet sodne presoje, ker gre v tem primeru za strokovno vprašanje. Ocenjevanje izvirnosti takega dela, kot je magistrsko delo, je stvar strokovno pedagoškega opravila in v to sodišče ne sme posegati. Obseg sodne kontrole je zato v tovrstnih postopkih omejen le na vprašanje pravilnosti postopka ter pravilne uporabe materialnega prava.
mednarodna zaščita - status begunca - resna škoda - družinsko nasilje - dokazno breme
Tožniki tekom postopka niso uspeli dokazati, da je v konkretnem primeru intenziteta preganjanja s strani bivšega moža oziroma očeta takšna, da bi zadostila pogoju po določbi prvega odstavka 26. člena ZMZ in prav tako niso uspeli dokazati nezmožnosti države, da jih zaščiti. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, pa tudi ne za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite, saj ne obstaja utemeljen razlog, da bi bili tožniki ob vrnitvi v izvorno državo soočeni z utemeljenim tveganjem, da bi utrpeli resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ, in sicer mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi.
denacionalizacija - vračilo premoženja v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - okrnitev prostorske kompleksnosti
V dani zadevi niso podane okoliščine po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, ki bi preprečevale vračilo nepremičnin v naravi. Nepremičnina namreč ne tvori funkcionalne celote z ostalimi nepremičninami v bližini, zato z vrnitvijo te nepremičnine v naravi ne bi nastala bistvena okrnitev prostora. Vsi objekti v bližini imajo urejen dostop in funkcionalna zemljišča in vrnitev te nepremičnine na njihovo rabo ne vpliva. Tudi ob vrnitvi te nepremičnine v naravi bo mogoče ostale objekte v enaki meri in neovirano uporabljati za isti namen kot pred vračilom.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo opravi administrativni pregled vsakega zahtevka za podporo, pri tem pa se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno administrativno kontrolirati. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih. Zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da pristojni organ ni imel podlage za tovrstno kontrolo, saj mu to izrecno nalagajo predpisi.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Po določbi četrtega odstavka 1. člena ZUSDDD je pogoj dejanskega življenja v RS, če je odsotnost iz razlogov po tretjem odstavku 1.č člena ZUSDDD trajala več kot let, izpolnjen za obdobje petih let, v nadaljnjem obdobju petih let pa samo, če ravnanja osebe kažejo na to, da je oseba v času odsotnosti skušala vrniti in nadaljevati z življenjem v RS.
V konkretnem primeru je tožnik zapustil RS julija 1991, od koder se zaradi vojne ni mogel vrniti v RS. Upravni organ je pravilno štel, da je izpolnjen pogoj dejanskega življenja v RS od julija 1991 do julija 1996. Pravilno pa je ugotovil tudi, da tožnik v nadaljnjem obdobju petih let s svojimi ravnanji ni izkazal, da se je v času odsotnosti skušal vrniti in nadaljevati z življenjem v RS, saj je ugotovil, da tožnik v tem obdobju ni zaprosil za vizum, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje, kot tudi ne za dovoljenje za zaposlitev oziroma delo v RS.
pritožba - zamuda roka za vložitev pritožbe - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik opravičuje zamudo pritožbenega roka s pravno zmoto, ker je prava neuka stranka. Navedenega ugovora ni mogoče upoštevati. Po določbi 104. člena ZUP mora namreč stranka že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti vse okoliščine, zaradi katerih ni mogla odpraviti zamujenega dejanja. Po mnenju sodišča zato stranka kasneje v pritožbenem postopku niti v tožbi v upravnem sporu ne more uveljavljati drugih okoliščin za vrnitev v prejšnje stanje, kot jih je že navedla v svoji vlogi. Vložitev predloga je namreč vezana na kratke roke, ki so tudi prekluzivne narave.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga - v ponovnem postopku izdana odločba
V primeru, kadar je davek odmerjen v ponovnem postopku, se šteje za izvršilni naslov odmerna odločba, ki je bila izdana v ponovnem postopku - in ne odločba, s katero je bila obveznost prvotno odmerjena. Zastaranje pravice do izvršbe tako začne teči šele po izvršljivosti odločbe, izdane v ponovnem postopku.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 96. ZTuj-2 člen 57, 60, 60/3.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - rok za zapustitev države
Tožnik je bil v Republiki Avstriji pravnomočno obsojen zaradi kršitve predpisov te države o prepovedanih drogah. V postopku posvetovanja z Avstrijo je bil ugotovljen interes Avstrije, da se tožniku v Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje razveljavi. Tožnik bi moral za ohranitev predmetnega dovoljenja izkazati obstoj humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti.
Upravni organ je pri določanju roka za zapustitev države določbo tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 pravilno uporabil in tožniku postavil rok v okviru zakonsko določenega roka.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za vložitev vloge - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi moral zakonodajalec določiti primeren rok, da bo upravičencem tudi upoštevajoč njihove osebne in druge okoliščine, omogočena pravočasna vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Določitev primernega roka je tako v pristojnosti zakonodajalca. Po presoji sodišča pa je rok treh let od uveljavitve zakona primeren rok za vložitev vloge.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža - nastanek davčne obveznosti
Pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov je za določitev nastanka obveznosti plačila davka pomemben čas odsvojitve kapitala. V primeru, ko je kapital odsvojen na podlagi pravnega posla, pa se po izrecni določbi 102. člena ZDoh-2 za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja
Določilo 48. člena ZBPP je treba razlagati tako, da razlaga ni v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU.
Tožnik ne razpolaga v svoji dokumentaciji s prejetimi računi družb, niti z drugimi listinami, čeprav ga je prvostopenjski organ pozival, da naj predloži dokaze o dejansko opravljenih dobavah in storitvah s strani navedenih družb. Sodišče sledi tudi oceni pritožbenega organa, da je v takšnem primeru podan utemeljen dvom, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene. V takem primeru pa je dokazno breme na strani tožnika.
Tožnik na zahtevo davčnega organa ni predložil poslovnih knjig in evidenc, ki jih je bil dolžan voditi. Zato Zato je davčni organ imel podlago za pristop k oceni davčne osnove v smislu prvega odstavka 68. člena ZDavP-2. Tožnik pa v postopku ni dokazal, da je verjetna davčna osnova nižja.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena - različni mnenji izvedenca - določitev tržne vrednosti nepremičnin
V konkretni zadevi gre za situacijo iz 196. člena ZUP, saj se izvida in mnenja obeh izvedencev tako razlikujeta, da gre za upravičen dvom o pravilnosti mnenja. Utemeljeni pa so tudi dvomi tožnice glede pravilnosti določitve posplošene tržne vrednosti predmetnih nepremičnin.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Izpodbijana odločba je bila izdana, preden je potekel rok za izjavo tožnice in celo preden je bil tožnici vročen poziv za dopolnitev vloge. Odločba je bila torej izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih pred izdajo odločbe ni mogla izjaviti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izločitev uradne osebe - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnikovega predloga, da se uradni osebi, ki sta sodelovali v zadevi, zaradi nesprejemljive razlage zakona izločita, glede na vsebino in način podaje ni razumeti kot zahtevo stranke po 37. členu ZUP. Za bistveno kršitev pravil postopka se po 237. členu ZUP šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, torej oseba, pri kateri je podan kateri od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP. Tožba pa potrjuje, da gre zgolj za pobudo uradnima osebama, da svojo izločitev predlagata sami.
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb zakona o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere sodi tudi določba 125. člena o zastaranju. Stališče, da je s takšno razlago zakona kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov, ni utemeljeno. Davčni organ je postopek vodil skladno z ZDavP-2, torej zakonom, ki je veljal v času upravnega odločanja. Za zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožnika bi lahko šlo le, če bi pravica do odmere davka po določbah ZDavP-1 zastarala že pred uveljavitvijo ZDavP-2, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 839/2014 z dne 21. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, na območju Občine Medvode člen 4, 7.
gostinstvo - obratovalni čas gostinskega lokala - soglasje za obratovanje gostinskega lokala v podaljšanem delovnem času
V obravnavanem primeru je sporna 2. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila soglasje za obratovanje gostinskega obrata v podaljšanem obratovalnem času. Pri tem ne gre za diskrecijsko odločanje in tudi ne za odločanje, ki bi bilo arbitrarno, kot se zatrjuje v tožbi, temveč gre za odločanje na podlagi meril, ki jih vsebujejo predpisi in na katere se pravilno sklicuje že organ prve stopnje. Prav tako ne drži tožbena trditev, da bi toženka morala izdati soglasje oziroma dovoliti prijavljeni podaljšani delovni čas. Za izdajo soglasja namreč ni dovolj, da je vloga popolna, in tudi ne, da je izdano pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje. Izpolnjeni morajo biti tudi nadaljnji, vsebinski pogoji, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Dejanskim ugotovitvam ter razlagi oziroma uporabi predpisov v tej zvezi tožnica v tožbi ne ugovarja, tako kot jim tudi ni ugovarjala v pritožbi.