Toženka je pravilno ugotovila, da iz prošnje, njenih prilog in pridobljenih podatkov izhaja, da je tožnica upokojenka z dvema pokojninama v skupni mesečni višini 540,18 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP. Dolgovi oziroma negativno stanje na banki ne vplivajo na ugotovljeno višino dohodkov, ker za to ni pravne podlage.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Iz tožbe in nadaljnjih vlog ni razvidno, ali tožnik izpodbija določen dokončni upravni akt, ali vlaga tožbo zaradi varstva ustavnih pravic ali pa vlaga tožbo zaradi premajhnega plačila za delo iz naslova opravljenega dela pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Potrebno je upoštevati tudi to, da tožnik ne more zaradi iste zadeve vlagati tožbo v upravnem sporu za odpravo upravnega akta po 2. členu ZUS-1, zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1 ter zaradi plačila iz naslova opravljanja dela. Tožnik tožbe v danem roku ni popravil ali dopolnil, zato jo je sodišče zavrglo.
dovoljenje za stalno prebivanje - rok za vložitev vloge - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Ustavno sodišče je zavzelo stališče, da bi moral zakonodajalec določiti primeren rok, da bo upravičencem tudi upoštevajoč njihove osebne in druge okoliščine, omogočena pravočasna vložitev vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Določitev primernega roka je tako v pristojnosti zakonodajalca. Po presoji sodišča pa je rok treh let od uveljavitve zakona primeren rok za vložitev vloge.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga - v ponovnem postopku izdana odločba
V primeru, kadar je davek odmerjen v ponovnem postopku, se šteje za izvršilni naslov odmerna odločba, ki je bila izdana v ponovnem postopku - in ne odločba, s katero je bila obveznost prvotno odmerjena. Zastaranje pravice do izvršbe tako začne teči šele po izvršljivosti odločbe, izdane v ponovnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - prepoved ponižujočega ali nečloveškega ravnanja
Določilo 48. člena ZBPP je treba razlagati tako, da razlaga ni v nasprotju s temeljno človekovo pravico do prepovedi ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja v smislu minimalnih socialnih pogojev za preživetje iz določila 18. člena Ustave RS.
mednarodna zaščita - status begunca - resna škoda - družinsko nasilje - dokazno breme
Tožniki tekom postopka niso uspeli dokazati, da je v konkretnem primeru intenziteta preganjanja s strani bivšega moža oziroma očeta takšna, da bi zadostila pogoju po določbi prvega odstavka 26. člena ZMZ in prav tako niso uspeli dokazati nezmožnosti države, da jih zaščiti. V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca, pa tudi ne za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite, saj ne obstaja utemeljen razlog, da bi bili tožniki ob vrnitvi v izvorno državo soočeni z utemeljenim tveganjem, da bi utrpeli resno škodo, kot jo določa druga alineja 28. člena ZMZ, in sicer mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo opravi administrativni pregled vsakega zahtevka za podporo, pri tem pa se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno administrativno kontrolirati. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih. Zato sodišče ne pritrjuje tožeči stranki, da pristojni organ ni imel podlage za tovrstno kontrolo, saj mu to izrecno nalagajo predpisi.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - upravni spor - procesne predpostavke za upravni spor - dokončnost izpodbijanega upravnega akta - navedba drugega tožnika - zavrženje tožbe
O pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo ob vložitvi tožbe ni bilo odločeno in tako ni izpolnjena procesna predpostavka za upravni spor, to je dokončnost izpodbijane odločbe. Neizpolnjene procesne predpostavke ni mogoče in dopustno sanirati tako, da se namesto prvotno navedenega tožnika navede druga oseba, pri kateri naj bi bile po navedbah tožnika izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper upravni akt, zoper katerega prvotna tožba ni bila vložena.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 96. ZTuj-2 člen 57, 60, 60/3.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za stalno prebivanje - rok za zapustitev države
Tožnik je bil v Republiki Avstriji pravnomočno obsojen zaradi kršitve predpisov te države o prepovedanih drogah. V postopku posvetovanja z Avstrijo je bil ugotovljen interes Avstrije, da se tožniku v Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje razveljavi. Tožnik bi moral za ohranitev predmetnega dovoljenja izkazati obstoj humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti.
Upravni organ je pri določanju roka za zapustitev države določbo tretjega odstavka 60. člena ZTuj-2 pravilno uporabil in tožniku postavil rok v okviru zakonsko določenega roka.
mednarodna zaščita - preganjanje - resna škoda - dokazno breme - prosilec iz Irana
Celovitejša presoja - zunanje (ne)konsistentnosti - bi bila v konkretnem primeru potrebna, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, kot je ustavnopravni standard za uporabo rednega postopka in dokaznega bremena toženke opredelilo Ustavno sodišče RS v svoji praksi. Pristojni organ mora tudi sam zbrati vse potrebne podatke in ni vezan samo na navedbe ali predložene dokaze prosilca.
Iz dokazne ocene toženke ni razvidno, zakaj zaradi dejstva, ker se je tožnik lahko zaposlil v lastnem podjetju, zaradi tega ni možno, da bi bil potencialna žrtev iranskega režima. Pri čemer v postopku niti ni bilo razčiščeno, v katerem časovnem obdobju se je tožnik zaposlil v lastnem podjetju (torej še preden so se začele njegove težave v Iranu ali po tem).
Toženka ocene ni izpeljala iz poznavanja razmer v Iranu, ampak izključno iz percepcije in doživljanja slovenske uradne osebe v tamkajšnje dogodke, zaradi česar sodišče takšne ocene ne more sprejeti kot dovolj kakovostne in zakonite. Toženka pa je tudi pavšalno in brez dejanske podlage zaključila, da ne verjame trditvam tožnika o vsakodnevnem pretepanju in le enem obroku dnevno v času pripora, ki naj ne bi pustile vidnih posledic, razen nekaj podplutb in bolečin, ki jih je tožnik zdravil zgolj z analgetiki. Zgolj na podlagi dejstva, da tožnik v vsem tem času ni iskal zdravstvene pomoči in rehabilitacije, namreč ni mogoče zaključiti, da tožnikove trditve o vsakodnevnem pretepanju v času pridržanja ne držijo.
Toženka bi z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca, kot tudi z vidika pogojev za subsidiarno zaščito morala pridobiti poročila o stanju v Iranu in presoditi poročila, ki jih je tekom postopka predložil oziroma se nanje skliceval tožnik, in sicer v povezavi z okoliščinami, ki jih je navedel tožnik. Šele na tej podlagi bi lahko z zadostno stopnjo zanesljivosti ocenila tožnikovo (ne)verodostojnost in pogoje za status begunca in za subsidiarno zaščito.
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je tožena stranka pod točko 1 izreka odpravila sklep DURS z dne 10. 9. 2013. Ker je bil navedeni sklep odpravljen, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njega, ker s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. V 2. točki izreka pa je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep DURS o ustavitvi dokončne izvršbe. Glede na to, da je bila izvršba ustavljena, tudi glede tožbe zoper sklep z dne 19. 8. 2013 tožnik ne izpolnjuje procesne predpostavke - izkazanega pravnega interesa - za morebitno obravnavanje tožbe.
pritožba - zamuda roka za vložitev pritožbe - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik opravičuje zamudo pritožbenega roka s pravno zmoto, ker je prava neuka stranka. Navedenega ugovora ni mogoče upoštevati. Po določbi 104. člena ZUP mora namreč stranka že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti vse okoliščine, zaradi katerih ni mogla odpraviti zamujenega dejanja. Po mnenju sodišča zato stranka kasneje v pritožbenem postopku niti v tožbi v upravnem sporu ne more uveljavljati drugih okoliščin za vrnitev v prejšnje stanje, kot jih je že navedla v svoji vlogi. Vložitev predloga je namreč vezana na kratke roke, ki so tudi prekluzivne narave.
denacionalizacija - vračilo premoženja v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - okrnitev prostorske kompleksnosti
V dani zadevi niso podane okoliščine po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen, ki bi preprečevale vračilo nepremičnin v naravi. Nepremičnina namreč ne tvori funkcionalne celote z ostalimi nepremičninami v bližini, zato z vrnitvijo te nepremičnine v naravi ne bi nastala bistvena okrnitev prostora. Vsi objekti v bližini imajo urejen dostop in funkcionalna zemljišča in vrnitev te nepremičnine na njihovo rabo ne vpliva. Tudi ob vrnitvi te nepremičnine v naravi bo mogoče ostale objekte v enaki meri in neovirano uporabljati za isti namen kot pred vračilom.
prodaja kmetijskih zemljišč - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Glede opravljanja kmetijske dejavnosti ZKZ določa dve možnosti. Tako se lahko kmetijska dejavnost opravlja kot edina dejavnost posameznika ali kot glavna dejavnost. V obeh primerih pa je za navedeno opredelitev relevantna višina sredstev, pridobljenih iz te dejavnosti. Kolikor ta sredstva pomenijo posamezni osebi poglavitni vir za preživljanje, se šteje, da kmetijska dejavnost predstavlja glavno dejavnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Da je pravilna presoja organa v izpodbijani odločbi, da tožnik za upravni spor zoper odločbo št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh in da gre v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP za očitno nerazumno zadevo, kar po tej zakonski določbi izključuje dodelitev BPP, izhaja tudi iz razlogov sodbe I U 839/2014 z dne 21. 8. 2014, s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo organa za BPP št. Bpp 27/2014 z dne 4. 4. 2014.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbo zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 14/2014 z dne 2. 4. 2014, je v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.
Tožnik v tožbi le pavšalno in na splošni ravni izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, pri čemer pa ne konkretizira, katera dejstva oziroma okoliščine naj ne bi bile pravilno ugotovljene in posledično odločitev nepravilna.
dohodnina - odmera dohodnine - davčni postopek - izločitev uradne osebe - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Tožnikovega predloga, da se uradni osebi, ki sta sodelovali v zadevi, zaradi nesprejemljive razlage zakona izločita, glede na vsebino in način podaje ni razumeti kot zahtevo stranke po 37. členu ZUP. Za bistveno kršitev pravil postopka se po 237. členu ZUP šteje, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, torej oseba, pri kateri je podan kateri od izločitvenih razlogov iz 35. člena ZUP. Tožba pa potrjuje, da gre zgolj za pobudo uradnima osebama, da svojo izločitev predlagata sami.
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb zakona o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere sodi tudi določba 125. člena o zastaranju. Stališče, da je s takšno razlago zakona kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov, ni utemeljeno. Davčni organ je postopek vodil skladno z ZDavP-2, torej zakonom, ki je veljal v času upravnega odločanja. Za zatrjevani poseg v pridobljene pravice tožnika bi lahko šlo le, če bi pravica do odmere davka po določbah ZDavP-1 zastarala že pred uveljavitvijo ZDavP-2, kar pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena - različni mnenji izvedenca - določitev tržne vrednosti nepremičnin
V konkretni zadevi gre za situacijo iz 196. člena ZUP, saj se izvida in mnenja obeh izvedencev tako razlikujeta, da gre za upravičen dvom o pravilnosti mnenja. Utemeljeni pa so tudi dvomi tožnice glede pravilnosti določitve posplošene tržne vrednosti predmetnih nepremičnin.
kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarife
Določba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.
Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.
ZBPP člen 20, 34. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
brezplačna pravna pomoč - prepoved vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč - zavrženje vloge - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP za nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.
Tožnica izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz ZPP, pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP. Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tožnica bi torej morala tudi v teh konkretnih sodnih postopkih vložiti tovrstne predloge in ne v upravnem sporu.