predlog za odlog plačila sodne takse – res iudicata – ne bis in idem – zavrženje predloga
Obravnavanje predloga za odlog plačila sodne takse po že pravnomočni odločitvi o delni oprostitvi plačila sodne takse ter dovolitvi obročnega plačila zmanjšanega obsega plačila sodne takse.
izselitev in izpraznitev stanovanja – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – pravica do sklenitve najemne pogodbe – možnost izjave o predlogu za prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Prekinitev postopka je bila sprožena na pobudo tožene stranke. O tem predlogu se tožeča stranka ni imela možnosti izjaviti, saj navaja, da bi sodišče samo lahko rešilo predhodno vprašanje ali zadevi združilo zaradi načela ekonomičnosti.
sklenitev pogodbe – prava volja strank – neobstoječ pravni posel – vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – tožba lastnika za izročitev stvari v posest – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Navkljub zapisu v pogodbi se prava volja nobene od pogodbenih strank ni nanašala na celotno parcelo oziroma tudi na sporni del parcele severno od cipres. V tem delu je šlo za neobstoječ pravni posel.
Dejanska pogodbena volja obeh strank glede predmeta obveznosti v času sklenitve pogodbe se je razlikovala od v pogodbi zapisane. V delu, v katerem obstaja razlika in glede česar volje ni bilo, pogodba ni nastala.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja za pravice, ki so tam vpisane, v konkretnem primeru to, da je tožnik kupoval od pravega lastnika. Kaj in koliko je kupil, pa je stvar njune svobodne pogodbene volje.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 224. ZZZDR člen 25, 51.
napotitev na pravdo – velikost dednega deleža – obseg zapuščine – skupno premoženje – res iudicata – prekinitev zapuščinskega postopka – razlog za prekinitev zapuščinskega postopka – vložitev revizije – obnova zapuščinskega postopka
Če bo dedinja z revizijo in nato v morebitnem ponovnem sojenju uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD, ne more pa biti vložena revizija razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja predstavlja materialnopravni ugovor, ki ga ni mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku, če je do prehoda obveznosti in do vstopa dolžnika v zapustnikovo razmerje prišlo že v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov in se izvršilni naslov glasi na tega dolžnika (ne pa na zapustnika).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 261, 261/2, 262, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 550, 550/1. ZD člen 110, 110/1.
izročilna pogodba – presoja odplačnosti pogodbe – odmena za opravljene in bodoče storitve – zaslišanje strank – zavrnitev predloga za zaslišanje stranke – vnaprejšnja dokazna ocena – vabljenje stranke po pooblaščencu – zavrnitev dokaznih predlogov – nerelevantna dejstva
Ker se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, šteje, da je vabilo stranki vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu (drugi odstavek 261. člena ZPP), je očitek, da prva toženka ni bila vabljena na zaslišanje, ki ga je sodišče izvedlo 4. 2. 2016 (in ne 11. 3. 2016), neutemeljen. Ker je prva toženka svoj izostanek z naroka dne 4. 2. 2016 opravičila le z navedbo o terminski neustreznosti naroka, sočasno pa sama podatkov o tem, kdaj bo v Sloveniji, ni posredovala, niti ni predlagala izvedbe zaslišanja preko video konference, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaslišalo le ostale stranke. Ker je nosilni razlog za opustitev zaslišanja prve toženke torej v tem, da je slednja zaslišanje sama onemogočila in ne v oceni sodišča, da njena izpovedba ne bi vplivala na izid postopka, pritožnik tudi s trditvijo, da gre za prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, ne more uspeti.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STVARNO PRAVO
VSL0087211
ZFPPIPP člen 334, 334/6, 341, 341/2, 341/6, 341/7, 342, 342/1, 342/2, 345, 371, 371/1, 371/3, 371/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-6. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2, 11, 11/1.
prodaja nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - lega nepremičnine na Hrvaškem - pristojnost za prodajo - prenehanje hipoteke - lex concursus - javna dražba - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prenos lastninske pravice na kupca - ločitvena pravica - ovira za prodajo - izbris hipoteke
Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti.
Pritožbeno sodišče je presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.
Glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0081681
OZ člen 239. SPZ člen 73, 74, 75, 99, 99/2. ZGos člen 1, 1/2. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodnina iz naslova prepovedanih imisij – poslovna odškodninska odgovornost - gostinska dejavnost – pogodbena zaveza za neopravljanje gostinske dejavnosti – hrup – kuhinjske vonjave – prepovedane imisje – stroški postopka – združitev zadev v enotno obravnavanje – nagrada za postopek
Sodišče je verjelo tožniku, da so v njegovo stanovanje vdirali hrup in kuhinjske vonjave, upoštevalo pa je, da gre za prostore v starem mestnem jedru, kjer se pogosto odvijajo razni družabni, pa tudi promocijski dogodki, kot so bili tudi konkretni, ki se lahko odvijajo tudi še ponoči in ki povzročajo določen hrup, da gre v tem območju za stare stavbe, ki nimajo vse betonskih plošč med posameznimi etažami (tudi ne stavba v kateri so sporni poslovni prostori in tožnikovo stanovanje), tako, da prehajanje zvokov in raznih vonjav v sosednje prostore (tudi zgornje ali spodnje) ni nekaj neobičajnega, da se je kuhalo za največ 12 ljudi in je torej šlo za kuhinjske vonjave, ki jih je mogoče primerjati z večjim gospodinjstvom, upravičeno pa tudi trajanje motenj in v posledici pravilno in zakonito odločilo, da glede na splošne okoliščine bivanja v starem mestnem jedru, pa tudi glede na konkretne okoliščine v spornem obdobju, ni šlo za prekomerne in s tem prepovedane imisije.
Ne obstaja dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vseh dejstev in vseh dokazov v postopku, temveč le do tistih, ki so po oceni sodišča pravno relevantni.
Res za oblikovalni tožbeni zahtevek velja enoletni prekluzivni rok, vendar bi bili tožeči stranki prikrajšani za sodno varstvo, če jima ne bi bila dana možnost, da zahtevek prilagodita sedaj uveljavljeni sodni praksi. V čem pravica tožene stranke, ki se je v okviru pravne varnosti in zaupanja v pravo zanesla na pozitivno pravo, ne bi bila varovana, tožena stranka konkretno ne pojasni. V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožeči stranki zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET - KOMUNALNA DEJAVNOST
VSM0023119
ZJC člen 3, 3/2, 5, 5/1, 8. ZVCP-1 člen 27, 27/1. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 28, 30.
Po oceni sodišča druge stopnje je tožničin soprispevek k nastanku prometne nezgode, ko hitrosti svoje vožnje ni prilagodila razmeram na cesti, enak prispevku zavarovanke toženke zaradi opustitve dolžnega ravnanja (preprečitve poledice na vozišču z ustrezno izvedbo ukrepov - posipavanjem).
ZPP člen 79, 82, 82/2, 82/2-4, 83, 339, 339/2, 339/2-14.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – neznano prebivališče – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – pravica do izjave – zaslišanje stranke – trditveno in dokazno breme
Po določilu 83. člena ZPP ima začasni zastopnik v postopku, za katerega je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika. Zakoniti zastopnik pa ima v postopku enak položaj, kot bi ga imela stranka (79. člen ZPP).
stvarna pristojnost okrožnega sodišča – zahtevek za umik spornih člankov in objavo sodbe – ista pravna podlaga – neposlovna odškodninska odgovornost – isto dejansko stanje – objava spornega članka – predlog za izdajo začasne odredbe
Uveljavljani zahtevki izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti), zato je treba uporabiti uporabiti določbo prvega odstavka 41. člena ZPP po kateri se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
ZPP člen 181, 181/2. ZIZ člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/2, 65/3.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe – pomanjkanje pravnega interesa – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – ugovor dolžnika – pogoji za vložitev tožbe – pravnomočnost sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega – časovne meje pravnomočnosti – zadnja glavna obravnava
Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.
Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085976
ZOR člen 202. KZ 183, 183/2. ZPP člen 258, 258/2, 262, 262/2, 282, 286b.
povrnitev nepremoženjske škode – spolni napad na otroka – spolni napad na mladoletno osebo – duševna manjrazvitost – odmera odškodnine – zadoščenje v posebnih primerih
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru ponavljajočih se spolnih zlorab mladoletne (12-14 let stare) osebe, ki je duševno manj razvita.
vmesna sodba - povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo s povečano nevarnostjo - pojem nevarne dejavnosti - delo policista - zasledovanje osumljenca - eksplozivni tek - poškodba pri padcu na cestišču
V konkretnem primeru so podane takšne okoliščine, da je eksplozivni tek tožnika za pobeglim A. A. po Celovški cesti mogoče smatrati kot delo s povečano nevarnostjo. Pobeg A. A. je bil nenaden, tožnik je bil za bežečim A. dolžan teči, tožnik je tekel zelo hitro. V času dogodka je bilo na Celovški cesti toliko vozil, da je to vplivalo na tožnikov tek oziroma šprint za A. A. Vozila so namreč vozila po vseh pasovih eno za drugim, razdalja med njimi je bila za par vozil, vozila so v okviru dovoljene hitrosti 60 km/h. Tek A. A. in tožnika je bil v bistvu šprint, tekla sta zelo hitro oziroma eksplozivno, najbolj, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Dejstvo tekočega prometa po štiripasovnici, torej takšnega števila vozil, da je bil šprint čez cesto nevaren, omejene vidljivosti pri teku in dolžnost hitrega reagiranja so povzročili, da tožnik pozornosti ni mogel usmeriti v podlago, saj je gledal ubežnika in se umikal bližajočim se vozilom, površine ni imel pod nadzorom, zato je prišlo do padca, poškodb in škode.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0080219
URS člen 26. ZIZ člen 67, 67/1, 95, 95/1, 133a, 133a/3, 180, 180/1, 192, 192/1, 194, 194/2, 265. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 190, 190/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje državnega organa – protipravnost ravnanja sodnika – izvršba na denarna sredstva – ustavitev izvršbe – preplačilo izvrševane terjatve – premoženjska škoda – nasprotna izvršba
Država ni odgovorna za ravnanje izvršilnega sodišča, ki po delnih plačilih dolžnika (te je sicer vročalo upnici, ki je vlagala delne umike izvršbe in sodišče je izdajo ustrezne sklepe o ustavitvi postopka) ni sproti preverjalo, kolikšna je še odprta terjatev upnice do dolžnika ter je (ker je v imenu dolžnika zanj plačevala tudi tretja oseba) zato prišlo do preplačila izterjevanega dolga.
začasni zastopnik – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika
Ali je bil začasni zastopnik tožencu postavljen zato, ker ni znano njegovo prebivališče (4. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), ali zato, ker se nahaja v tujini, pa se mu ni mogla opraviti vročitev (5. točka drugega odstavka 82. člena ZPP), za presojo izpodbijane odločitve ni relevantno. Ne glede na razlog postavitve začasnega zastopnika ima ta v postopku, v katerem je postavljen, vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vse dokler stranka, kateri je postavljen, ali njen pooblaščenec, ne nastopi pred sodiščem (83. člen ZPP).
Dolžnost toženca (etažnega lastnika) bi bila, da takoj omogoči dostop do njegovih prostorov zaradi sanacije okvare, zato je odgovoren za nastalo škodo zaradi iztekanja vode, ki se odraža v razliki med predhodno porabo vode po posameznih mesecih in dejansko povišano porabo zaradi iztekanja vode.
Toženec vstopa v stanovanje zaradi ugotovitve lokacije in potrebnih del ni upravičen pogojevati z vnaprejšnjo pisno zavezo solastnikov in ga to odgovornosti za nastalo škodo ne razbremenjuje.
prekinitev postopka – razlogi za prekinitev postopka – vložitev izrednega pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem vložitev izrednega pravnega sredstva ni razlog za prekinitev postopka. Predmetni postopek ni in ne sme biti nobena izjema.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081641
OZ člen 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 185. KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 93, 93/1. ZPP člen 14.
prometna nesreča – vožnja v prepovedano smer – avtomobil – kolesar – električno kolo – nevarna stvar – objektivna odškodninska odgovornost – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – huda telesna poškodba – zlom golenice – zlom rebra – zlom ključnice – zvin gležnja – soprispevek – nevožnja ob skrajnem desnem robu – operativno zdravljenje ključnice – povrnitev nepremoženjske škode – izpovedba, objektivizirana z mnenjem izvedenca – zmanjšanje življenjske aktivnosti – sedeče delo v pisarni – omejena gibljivost kolena – neto znesek – bruto izgubljeni zaslužek – prispevki
Pretežni delež odgovornosti je potrebno pripisati zavarovanki tožene stranke zaradi njene vožnje v nedovoljeno smer, ki pomeni hudo kršitev cestnoprometnih pravil, in je okoliščina, da je tožnik z motornim kolesom vozil čez namišljeno sredino cestišča, namesto po svoji desni strani cestišča, manj obremenilna.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je z odmerjenim zneskom odškodnine 12.000,00 EUR v telesnih bolečinah in nevšečnostih zaobseženo tudi operativno zdravljenje ključnice oziroma njegove posledice.