ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 224. ZZZDR člen 25, 51.
napotitev na pravdo – velikost dednega deleža – obseg zapuščine – skupno premoženje – res iudicata – prekinitev zapuščinskega postopka – razlog za prekinitev zapuščinskega postopka – vložitev revizije – obnova zapuščinskega postopka
Če bo dedinja z revizijo in nato v morebitnem ponovnem sojenju uspela, bo lahko uveljavljala svoje pravice iz zapuščine v skladu z določbo 224. člena ZD, ne more pa biti vložena revizija razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
OZ člen 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1. ZPP člen 44, 44/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - aleatorna narava - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju ni bistveno, kakšen je zapisan obseg obveznosti, saj se vrednost dajatev v pogodbi o dosmrtnem preživljanju že po naravi stvari glede na zaupnost razmerja ne da neposredno odraziti v denarju. Gre za aleatorno pogodbo, pri kateri je vrednost izpolnitve preživljalca v vsakem primeru (poleg trajanja preživljančevega življenja) odvisna od preživljančevega telesnega in duševnega zdravstvenega stanja in s tem njegovih potreb.
Določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi, ki je pomembna zaradi določitve stvarne pristojnosti sodišča in pravice do revizije, ne more imeti nobenega vpliva na presojo, ali je bila med strankama sklenjena neodplačna ali odplačna pogodba.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Kopija listine (Kupoprodajna pogodba o prodaji stanovanja št. 8 z dne 1.1.1990), katere vzpostavitev predlagatelj zahteva ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, saj podpis prodajalca na listini, katere vzpostavitev predlagatelj zahteva, ni overjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0072603
OZ člen 69, 74, 80, 81. ZGD-1 člen 33, 33/1.
zavarovalna pogodba – podpis zavarovalne pogodbe – pooblaščena oseba – pooblastilo za sklepanje poslov – pooblastitev – možnost zastopanja – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da zavarovalne police ni podpisala oseba, ki je pri toženi stranki imela pooblastilo za sklenitev take pogodbe, je na toženi stranki.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - procesne ovire za vodenje postopka - odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - obseg preverjanja ob začetku postopka - preizkus terjatev - preverjanje finančnega položaja dolžnika
V postopku poenostavljene prisilne poravnave sodišče preverja zgolj obstoj ovir za vodenje tega postopka iz 221.c člena ZFPPIPP in ali je dolžnik predložil vse potrebne listine iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Terjatev pa ne preverja niti se ta v tem postopku ne preizkušajo.
Prav tako tudi ni naloga sodišča, da bi preverjalo, ali predložene listine resnično in pošteno prikazujejo dolžnikov finančni položaj in poslovanje - tega niti ne sme preverjati.
zamudna sodba – sklepčnost – ugotovitev lastninske pravice - razlastitev
1. Iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja zatrjevana pravna posledica - tožnica je lastnica nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka. V času, ko je tekel postopek razlastitve, je v Italiji veljal zakon, ki je urejal razlastitev. Na podlagi Zakona 2359 je bil izdan Kraljevi dekret dne 7.7.1932, razglašena je bila javna korist glede določenih nepremičnin. Država se je z lastnikom, razlaščencem I.T. dogovorila glede odškodnine, in nepremičnine vzela v posest. Zatem je na podlagi Zakona 2359 izdala odločbo o dokončni zaposedbi nepremičnin. S to odločbo je država pridobila v last zemljišča, ki so bila razlaščena.
2. Tožeča stranka je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, saj je pojasnila, da so sporne nepremičnine (del nepremičnin toženke) v njeni posesti, na njih stojijo določeni objekti, kar je tudi navzven vidno. S temi tožbenimi navedbami je tožeča stranka domnevo dobre vere omajala, na toženi stranki je bilo, da bi v postopku pojasnila, da za omejitve oz. posest tožeče stranke na delu njenih nepremičnin ni vedela.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004631
ZP-1 člen 2, 202d, 202d/4. ZP-1J člen 45.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - sprememba zakona - procesna predpostavka - procesne določbe - uporaba milejšega predpisa
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki je pričel veljati 6. 11. 2016, v prehodnih določbah glede začetka uporabe spremenjenega 202.d člena ZP-1 ni predvidel nobenih posebnih pravil, ki bi jih vezal na izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na vložitev predloga za odlog izvršbe. V kolikor novela zakona v prehodnih določbah ne določi nič posebnega glede uporabe določenega člena spremenjenega zakona, velja, da sodišče uporabi tisti zakon, ki velja v času izdaje odločbe sodišča. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravila o uporabi milejšega predpisa, saj se ta pravila nanašajo na materialne določbe ZP-1, določba četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 pa je po mnenju pritožbenega sodišča procesne narave, saj določa procesno predpostavko za dovoljenost predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - nedovoljen dokaz - načelo sorazmernosti
Kljub odločbi z dne 3. 7. 2014, št. U-I-65/13, s katero je to razveljavilo določbe 162. do 169. člena ZEKom-1 o hrambi prometnih in lokacijskih podatkov za namene kazenskega postopka, Ustavno sodišče ni poseglo v določbo 149.b člena ZKP. Zato tudi po uveljavitvi citirane ustavne odločbe ni ovir za pridobivanje prometnih podatkov od operaterja komunikacijskih storitev na podlagi 149.b člena ZKP in v zvezi z določbo 143. člen ZKP.
ZSKZDČEU-1 člen 186, 186-6, 192, 192/5. ZP-1 člen 52.
priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje - omejitev priznanja in izvršitve - zastaranje izvršitve sankcije po pravu države izdajateljice
Pristojni organ v državi izvršiteljici priznanje ali izvršbo odločbe zavrne, če je izvršba odločbe po pravu države izvršiteljice zastarala in se odločba nanaša na dejanja, za katera je ta država pristojna po svojem notranjem pravu. Iz navedenih določb izhaja, da sodišče v postopku priznanja odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le zastaranje izvršitev sankcije po domačem pravu, saj pri tem izhaja iz načela zaupanja in vzajemnega priznavanja. Če je bilo dejanje storjeno zunaj ozemlja države izdaje in bi se zanj lahko uporabilo pravo Republike Slovenije, se znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije. Za prekršek, kot ga je storil storilec in za katerega je bil spoznan za odgovornega, je predpisana globa v razponu od 450,00 do 2.000,00 EUR. Ker bi za odločanje o storilčevi odgovornosti za prekršek v Republiki Sloveniji bil pristojen prekrškovni organ, ta pa bi glede na omejitev iz 52. člena ZP-1 storilcu lahko za vsak prekršek določil le najnižjo predpisano globo, to je 450,00 EUR, bi ob upoštevanju predpisov veljavnih v Republiki Sloveniji, storilcu za tak prekršek v Republiki Sloveniji lahko bila izrečena enotna globa v višini 2.250,00 EUR.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 17, 231. OZ člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – nasprotne terjatve – pobot – pravica do izjave – pogajanja – neupravičen odstop od pogajanj – procesna legitimacija upnika – višina terjatve
Bistveni identifikacijski podatki o dolžniku so predvsem ime, priimek in rojstni datum, seveda tudi EMŠO in davčna številka. Stranka sodnega postopka ima pravico biti slišana, kar pomeni, da je treba upoštevati njene relevantne trditve. Če sodišče ugotovi, da niso utemeljene, pa zato ni prizadeta ne njena pravica do izjave ne njena pravica, da sodišče presodi relevantne trditve. S tem, ko sodišče prve stopnje dolžnika ni zaslišalo, ni bila kršena njegova pravica do izjave.
Dolžnik ni izkazal, da bi se upnik pogajal, ne da bi imel namen skleniti pogodbo ali da bi neupravičeno odstopil od pogajanj; le v tem primeru lahko druga stranka zahteva povračilo škode. Vendar pa tudi v tem primeru pravno upoštevno škodo lahko predstavljalo le stroški pogajanj, ne pa znesek, ki bi bil prejet na podlagi pogodbe, do sklenitve katere naj bi pripeljala pogajanja.
Za odločitev o procesni legitimaciji upnika ni pomemben točen znesek terjatve upnika, prav tako pa se ni izkazal za pomembnega niti v zvezi z uveljavljeno insolventnostjo, na katero ta razlika niti ne more vplivati. Točen znesek upnikove terjatve se bo ugotavljal v postopku preizkusa terjatev.
ugovor pobotanja - procesno pobotanje - medsebojno pobotanje zahtevkov strank - pravdni stroški - odločitev o stroških - uspeh strank - sorazmerno majhen uspeh - pretežna zavrnitev zahtevka
Sodišče je v sporu moralo odločati o dveh zahtevkih, tožeče in tožene stranke, zato je odločitev o stroških postopka odvisna od uspeha vsake od strank glede njenega zahtevka.
Uporabo tretjega odstavka 154. člena ZPP bi terjal le takšen sorazmerno majhen uspeh tožeče stranke, ki bi bil posledica pretežne zavrnitve njenega zahtevka kot edinega postavljenega zahtevka v pravdi, ki bi se v pretežni meri izkazal za neutemeljenega sam po sebi in ne kot posledica medsebojnega pobotanja zahtevkov obeh pravdnih strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0079651
OZ člen 125, 125/1. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - stroški obratovanja - stroški dobave toplotne energije - poslovna stavba - najem poslovnega prostora - relativnost obligacijskih razmerij - zavezanec za plačilo stroškov - pasivna legitimacija - lastnik poslovnega prostora
Plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja poslovne stavbe po zakonu bremeni zgolj lastnika.
V času začetka teka priposestvovalne dobe (leta 1910) so veljala pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju: ODZ), saj je to ozemlje spadalo pod Habsburško cesarstvo. Po razpadu habsburškega cesarstva, pa je avstrijski ODZ ostal v veljavi v jugoslovanskem delu Slovenije. Na Primorskem, ki je bila priključena Kraljevini Italiji, pa je bil ODZ nadomeščen z italijanskim pravom, to je Codice civile iz leta 1865 (v nadaljevanju: CC). Torej je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka potrebno uporabiti določbe CC in ne ODZ, kot je to storilo sodišče.
Sodišče v primeru podaje izjave o pripoznavi izda ugodilno sodbo, ne da bi presojalo dejansko stanje ali uporabo materialnega prava. Gre namreč za brezpogojno priznanje tožene stranke, da je dolžna izpolniti tožbeni zahtevek tako, kot se glasi.
Razlaga oziroma analiza, zakaj pripoznava ne nasprotuje določilom tretjega odstavka 3. člena ZPP ni potrebna. Potrebna bi bila le v nasprotnem primeru, ko bi moralo sodišče iz tega razloga pripoznavo zavrniti.
Dejstvo potrditve poenostavljene prisilne poravnave je nastalo šele po izdaji izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave, zato ga v tem postopku ni dovoljeno uveljaviti.
STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079643
ZGD-1 člen 401, 402, 402/1, 402/1-3, 403, 403/3, 404, 404/2, 521, 521/1, 521/1-7, 522, 528, 528/2. ZFPPIPP člen 6, 242, 419, 421, 422. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilnega prenehanja - prisilna likvidacija - postopek odločanja o začetku prisilne likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - družbenik kot pritožnik - stranka postopka prisilne likvidacije - sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo - družba z enim družbenikom - nedelovanje poslovodstva - obrazložitev sklepa o začetku postopka prisilne likvidacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nemogoč preizkus sodne odločbe - sklep registrskega sodišča - poslovanje brez poslovodje - odločanje o imenovanju poslovodje - odločanje v obliki sklepa - knjiga sklepov
V postopku prisilne likvidacije je treba upoštevati posebno naravo tega postopka, ki se začne po uradni dolžnosti. Zato se na podlagi 419. člena ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka, ki so določena v 6. poglavju. Ta nima določb o predhodnem postopku in tudi ne določa smiselne uporabe pravil o predhodnem postopku za postopek prisilne likvidacije.
Edina družbenica kot stranka postopka prisilne likvidacije ima možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo, da dolžnikovo poslovodstvo ni delovalo več kot šest mesecev, pri tem pa se je sklicevalo na sklep z dne 2. 6. 2016, iz katerega izhaja, da je sodišče po stanju sodnega registra ugotovilo, da poslovodstvo ne deluje od 13. 11. 2015 dalje. Sklep registrskega sodišča je šteti za obvestilo sodišču (natančneje: sodniku), pristojnemu za izvedbo postopka prisilne likvidacije. V tem sklepu je navedeno, od kdaj naprej v sodnem registru pri dolžniku ni več vpisano poslovodstvo. Sklep in prejeto obvestilo sta sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je obrazložitev zadostna; minimalna, a vendar zadostna.
Zakonski dejanski stan prenehanja družbe z omejeno odgovornostjo je nedelovanje poslovodstva več kot šest mesecev. Družba torej preneha, (i) če ima poslovodstvo, pa to ne deluje, (ii) ali če le-tega sploh nima.
odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – novela ZFPPIPP-G – retroaktivni poseg v pričakovane pravice – ponoven predlog za odpust obveznosti
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni bilo izbrisano, predstavljala oviro za odpust obveznosti, zaradi česar ga dolžnik (ob vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti) ni mogel doseči. Zato s spremenjenim četrtim odstavkom 407. člena ZFPPIPP, ki je stopil v veljavo z uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G, ni prišlo do retroaktivnega posega v dolžnikov pravni položaj oziroma v njegove pričakovane pravice. Odpusta obveznosti, do katerega pride s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti, dolžnik še ni dosegel, zato v pridobljene pravice zakon že iz tega razloga ni posegel.
Dolžnik lahko, ne glede na pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, tega do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ponovno vloži. To velja v primeru, ko so tekom postopka osebnega stečaja izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence oziroma ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 258, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1, 480.
spor majhne vrednosti - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - nedopustnost pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka
Kršitev načela obojestranskega zaslišanja, če do nje pride (če niso podane izjeme iz 258. člena ZPP), lahko predstavlja absolutno ali relativno kršitev določb postopka, odvisno od tega, katera stranka je dokaz z zaslišanjem strank(e) predlagala. Če sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku, torej za procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavani zadevi toženka zaslišanja svojega zakonitega zastopnika niti ni predlagala, v zvezi z „umikom računa“ je podala (le) trditve, da je bilo tako dogovorjeno, tako da zatrjevana procesna kršitev v nobenem primeru, tudi, če bi sodišče prve stopnje narok opravilo in zaslišalo (le) zakonitega zastopnika tožnice, ne bi bila podana. V tem primeru bo kvečjemu lahko bila podana relativna bistvena kršitev določb postopka - kršitev določbe 258. člena ZPP (da ni podana z zakonom predpisana izjema, da se zasliši le ena stranka), vendar pa očitek takšne procesne kršitve v postopkih sporov majhne vrednosti ni dopusten (prvi odstavek 458. v zvezi s 480. členom ZPP). Enako velja za pritožbeni očitek kršitve 8. člena ZPP.
V primeru, če delavec krši konkurenčno klavzulo, ima (bivši) delodajalec možnost odškodninskega zahtevka po določbah ZDR in ne v celoti le po določbah OZ, ki so za delavca strožje. V teh primerih je treba dokazati vse elemente odškodninske odgovornosti. Dopolnjevanje ali celo dejansko nadomeščanje odškodninske odgovornosti delavca zaradi kršitve konkurenčne klavzule s pogodbeno kaznijo, pri kateri delodajalcu ni potrebno dokazovati nastanka in višine škode, temveč le kršitev konkurenčne klavzule, je poenostavitev v korist delodajalca, kot močnejše pogodbene stranke in brez izrecne določbe v ZDR, ki je tudi po stališču pritožbenega sodišča nedopustna, ker je v nasprotju s temeljnim načelom delovnega prava varstva delavca kot šibkejše pogodbene stranke v delovnopravnem razmerju. Zato je taka določba v pogodbi o zaposlitvi nična.
Instituta pogodbene kazni kot civilne sankcije za primer neizpolnitve dogovorjene obveznosti ni mogoče pravnoveljavno uporabiti v primeru kršitve določb pogodbe o zaposlitvi o konkurenčni klavzuli.
Trditvena podlaga tožeče stranke o nastanku in obstoju ter višini škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule je pomanjkljiva in presplošna. Samo zatrjevanje, da je škoda nastala zato, ker se je toženec zaposlil pri drugi zavarovalnici, ki trži enaka zavarovanja kot tožeča stranka in ker naj bi bilo splošno znano, da z zavarovalnimi agenti odidejo tudi stranke ter da je imela tožeča stranka po odhodu toženca manj pobranih premij, ne zadostuje za zaključek, da je tožeči stranki nastala konkretna škoda prav zaradi ravnanj toženca. Zato je že iz razloga nedokazanosti nastanka in višine škode sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, v kolikor se tožbeni zahtevek presoja po tem temelju.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118. KPVIZ člen 38, 39, 41.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – dejavnost vzgoje in izobraževanja – večje število delavcev – uporaba kriterijev – diskriminacija – sodna razveza – denarno nadomestilo
Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev uporabila 39. člen KPVIZ. Po 38. členu KPVIZ se pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno, upošteva seštevek točk po vseh kriterijih (določenih v 39. členu KPVIZ); kot presežek pa se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk. Upoštevani kriteriji so bili: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, naziv, delovne izkušnje, dosežena delovna doba ter zdravstveno in socialno stanje. V okviru kriterija zdravstvenega stanja je delavec, ki ima kronično ali ponavljajoče obolenje, dobil 10 točk, delavec, čigar zdravstveno stanje je slabše zaradi poškodbe pri delu, pa 20 točk. Tožnica je toženi stranki pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi predložila zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da ima ponavljajoče obolenje. Tožena stranka tega zdravniškega potrdila ni upoštevala in tožnici po kriteriju zdravstvenega stanja ni priznala 10 točk za kronično ali ponavljajoče obolenje. Ker je tožena stranka kršila pravila postopka pred podajo odpovedi (ker je preverjala verodostojnost tožničinega zdravniškega potrdila, predvsem pa zato, ker tega zdravniškega potrdila ni upoštevala), je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.