Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila. Presoditi je treba celovito vse okoliščine in dejanja med obdarjencem in darovalcem. Zaradi preklica in razveze darilne pogodbe ima darovalec (če je obveznost že izpolnjena) proti obdarjencu kondikcijski zahtevek.
Ravnanje tožene stranke, ki je želela nuditi pomoč tožniku, ki pa je njeno pomoč brez pojasnjenega razloga odklanjal, ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom in s tem ne dosega pravnega standarda hude nehvaležnosti kot razloga za preklic darilne pogodbe in vrnitev darovane stvari.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085973
ZPP člen 285, 286. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – pooblaščenec za poslovanje na bančnem računu – ustna darilna pogodba – dedna nevrednost – procesna sposobnost – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Zapustnik ni napravil oporoke, imel pa je dva otroka (tožnico in toženca). Zaradi sporov med dedičema je sodišče zapuščinski postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo. Med drugim tožnico z zahtevkom, da je dedič (toženec) dedno nevreden, sporno pa je tudi, kaj sodi v zapuščino. Sodišče je dejansko odločilo, da sta pravdni stranki zakonita dediča, ki jima gre vsakemu polovica zapuščine, kar pa ni pravilno. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080183
OZ člen 174, 174/1, 179, 299, 378. ZOZP člen 20a, 20a/1, 42č, 42č/1. ZPP člen 242, 242/2, 337, 337/1.
prometna nesreča – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – zlom medenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – premoženjska škoda – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – urna postavka – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – škoda ni v celoti ocenjena – uporaba splošnih določb OZ – stroški postopka
V konkretnem primeru odgovornost zavarovalnice ni bila sporna, vendar škoda ni bila v celoti ocenjena, zato glede zamude ni mogoče uporabiti določb ZOZP, ampak je ob zaključku, da ZOZP v tem primeru ni uredil zamude, uporabiti splošno določbo 299. člena OZ.
ZUPJS člen 15, 15/2, 15/7, 15/9. Pravilnik o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev člen 4a, 4a/4, 4a/8.
pravice iz javnih sredstev - otroški dodatek - upoštevanje dohodkov - sprememba periodičnega dohodka
Ker je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja, je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, se zato v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 7. odstavku 15. člena ZUPJS je od novele ZUPJS-C določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
nedopustnost izvršbe – cesija – prehod terjatve ali obveznosti – presoja ustreznosti listine za prehod terjatve – zapisnik občnega zbora družbe
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v tem pravdnem postopku ustreznosti listine (vprašanja, ali zapisnik predstavlja cesijo) ni več mogoče presojati, ker gre za materialnopravno vprašanje, o katerem je bilo pravnomočno odločeno že v izvršilnem postopku. Prav na ugotovitvi, da za pritožnico sporen zapisnik občnega zbora družbe z dne 31. 12. 2001 predstavlja listino iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod terjatve, temelji sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom (tožencem), ki je pravnomočen.
Tožnik je po izčrpno obrazloženi ugotovitvi prvega sodišča sam povzročil izredno odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi. Izguba rednih prejemkov iz naslova njegove zaposlitve zato ni bila posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tožnikova izguba zaposlitve zato ne more voditi do znižanja preživnine za mld. toženki (primerjaj IV Cp 4110/2007).
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - zaprtje transakcijskega računa - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnosti subjektivne predpostavke - poseg v lastninsko pravico - omejitev razpolaganja - potreba po zavarovanju upnikovega interesa
Zaprtje transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, preko katerega je tožena stranka poslovala, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožena stranka skriva svoje premoženje ali razpolaga z njim na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker tožeča stranka razen dejstva, da ji tožena stranka terjatve ni plačala in da je zaprla svoj transakcijski račun, ni podala nobenih trditev o dolgovih tožene stranke in tudi ne o njenem premoženju oziroma skrivanju premoženja pred upniki v RS, verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena, ni uspela izkazati.
Poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi ni nedopusten, vendar pa je za tovrstni poseg trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvom, da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana s posegom v lastninsko pravico dolžnika, na strani upnika.
podjemna pogodba - napaka - pravočasno grajanje napake - skrita napaka - opredeljeno grajanje napak - vzrok napake - opis posledic napake - laik
Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.
Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.
Tožena stranka je neposredno od tožnika dva dni pred narokom prejela pripravljalno vlogo, v kateri so bili priloženi tudi pisni dokumenti, ki jih je tožnik predlagal v dokazne namene, na naroku pa ji je bila vročena dodatna listina. Predlagala je rok, v katerem bo lahko odgovorila na prejete vloge s prilogami, kar je sodišče zavrnilo s pojasnilom, da iz pripravljalne vloge niti iz dodatne listine ne izhaja nič drugače, kot že iz samih tožbenih navedb in že predložene pripravljalne vloge. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje toženi stranki kršilo pravico do izjave, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085116
ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.
zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - učinek zaznambe - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča, ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine.
osebni stečaj - izjava o premoženjskem stanju - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka - sodni rok - opravičljiv razlog za podaljšanje roka
Tožbo je vložil upravitelj v imenu tožeče stranke, kot dolžnika v postopku osebnega stečaja. Po trditvah upravitelja je namreč tožeča stranka na svojo partnerico prenesla premoženje v vrednosti približno 20.000,00 EUR. Upravitelj ni smel opozoriti tožeče stranke, da je zoper partnerico vložil tožbo in da v ta namen potrebuje zahtevane podatke. S tem bi namreč dal dolžniku ali njegovi partnerici dovolj manevrskega prostora in časa, da premoženje odsvoji naprej ali ga na kak drug način prikrije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084956
OZ člen 165, 168, 168/3, 174, 174/2, 175. ZPP člen 285.
delovna nesreča – invalidnost – prerazporeditev – izgubljeni zaslužek – uporaba prostega preudarka – izgubljeni dobiček – renta – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – mejna verjetnost – normalen tek stvari – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – kdaj zapade odškodninska obveznost – začetek teka zamudnih obresti – odločitev o stroških postopka – porazdelitev stroškovnega bremena – vsaka stranka krije svoje stroške postopka – neenak uspeh v pravdi – narava spora – zavarovalnica kot tožena stranka
Tožnikov zahtevek za plačilo izgubljenega zaslužka in plačevanje rente za čas po 21. aprilu 2015 je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo. Tožnik bi namreč navedenega dne izgubil zaposlitev, tudi če zaradi posledic delovne nezgode ne bi bil invalid. Do odškodnine bi bil zato upravičen le, če bi dokazal, da bi v tem primeru lahko dobil takšno delo, s katerim bi zaslužil več, kot znašajo njegovi sedanji prejemki (plača z nadomestilom za invalidnost). Tega tožnik ni zatrjeval. V nasprotnem primeru bi bil tožnik zaradi posledic delovne nezgode dejansko v boljšem položaju kot primerjalni delavci, ki so izgubili zaposlitev pri istem delodajalcu zaradi njegove likvidacije. Tožnikova pritožba v tem delu torej ni utemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080220
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 87, 87/1, 98, 108, 195, 318, 318-3, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/3.
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 64, 64/1, 64/1-2, 72, 77. ZPP člen 2. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
invalidnost - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pri tožnici ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je delovna zmožnost za svoj poklic kuharice zmanjšana za več kot 50 %. Ima preostalo delovno zmožnost in bi se za delo na drugem delu v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, lahko dodatno usposobila, oziroma pridobila dodatne veščine in znanja. Zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. Oblika in način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji se določijo s pogodbo med tožencem, delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje in zavarovancem.
Zmotno je stališče pritožnika, da mora sodišče zahtevati od izvedenca, da ustno odgovori na vsako vprašanje, ki ga zastavi stranka izvedencu na zaslišanju. Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko razišče, da pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje.
Odškodnina je denarna odmena za zmanjšanje premoženja oškodovane osebe. To v konkretnem primeru pomeni, da tožeča stranka kot solastnica, za delež uničene ali poškodovane zavarovane stavbe, ki presega njen solastniški delež, po materialnem pravu načeloma ne bi bila upravičena do odškodnine. Ima pa upnik od dolžnika pravico zase zahtevati izpolnitev celotne obveznosti, če imata z drugim upnikom status solidarnih upnikov.
Solidarnost upnikov se ne domneva, podana je le v primeru, če je določena z zakonom, ali če je dogovorjena.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084958
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dejansko stanje
Zatrjevanega dejanskega lastništva, kot ga zatrjuje tožnica v pritožbi, naše pravo ne pozna in to ne pomeni, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom, ki ga tožnica ne zatrjuje in dokazuje.