ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 120, 120/1, 140 – 142, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – fikcija vročitve – prava neuka stranka – vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnik – varstvo lastninske pravice na celi stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je 15 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči najpozneje v prvih dneh vrnitve toženih strank s potovanja, ko sta se stranki mogli in morali seznaniti s prejeto pošto v hišnem predalčniku, ko je torej prenehal vzrok (vrnitev s potovanja dne 4. 9. 2015) zaradi katerega sta toženi stranki zamudili rok za odgovor na tožbo. Zato je pravilno štelo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga toženi stranki vložili dne 19. 11. 2015, prepozen in ga je pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena ZPP zavrglo.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - zaprtje transakcijskega računa - skrivanje premoženja - subjektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - izkaz verjetnosti subjektivne predpostavke - poseg v lastninsko pravico - omejitev razpolaganja - potreba po zavarovanju upnikovega interesa
Zaprtje transakcijskega računa v Republiki Sloveniji, preko katerega je tožena stranka poslovala, samo po sebi še ne zadošča za ugotovitev, da tožena stranka skriva svoje premoženje ali razpolaga z njim na način, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ker tožeča stranka razen dejstva, da ji tožena stranka terjatve ni plačala in da je zaprla svoj transakcijski račun, ni podala nobenih trditev o dolgovih tožene stranke in tudi ne o njenem premoženju oziroma skrivanju premoženja pred upniki v RS, verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo zaradi ravnanja tožene stranke uveljavitev njene terjatve onemogočena ali otežena, ni uspela izkazati.
Poseg v lastninsko pravico z omejitvijo razpolaganja sam po sebi ni nedopusten, vendar pa je za tovrstni poseg trditveno in dokazno breme v zvezi z dejstvom, da obstoji potreba po zavarovanju upnikovega interesa, da bo njegova terjatev poplačana s posegom v lastninsko pravico dolžnika, na strani upnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084966
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 371, 371/2.
delovna nezgoda – aktivna legitimacija – samostojni podjetnik posameznik (s.p.) – fizična oseba – odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – dopuščena revizija – objektivna odgovornost delodajalca – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost ravnanja delavca – očitna strokovna napaka odvetnika – nepravočasna vložitev revizije
Vzrok za nezgodo in nastalo škodo ni bila nevarna dejavnost, ampak izključno oškodovančevo nerazumno ravnanje, ki ga v danih razmerah ni bilo mogoče predvideti, niti preprečiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080220
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 87, 87/1, 98, 108, 195, 318, 318-3, 339, 339/2, 339/2-7, 343, 343/3.
neupravičena pridobitev – solastnina – razmerja med solastniki – uporaba solastne stvari – konkretno in realno prikrajšanje – uporabnina – deljiva obveznost – večosebna deljiva obveznost – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – poziv na dopolnitev – pooblaščenec – navadno sosporništvo – pravni interes – dovoljenost pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker se solidarna odgovornost pri večosebnih deljivih obveznostih načeloma ne domneva (razen pri gospodarskih pogodbah), je pravilna odločitev, da gre v obravnavanem primeru za deljivo obveznost tožencev.
Po ustaljeni sodni praksi mora biti prikrajšanje konkretno in realno. Tako je, če tožnik trdi in dokaže, da je bil kot solastnik solastne stvari proti svoji volji izključen iz souporabe solastne stvari, da je svoje upravičenje skušal uresničiti in da mu je preostali solastnik to preprečil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSK00015774
ZLNDL člen 2. ZPP člen 8, 154, 155, 155/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - celovita dokazna ocena - stroški pritožbenega postopka
Splošno pravilo, da gradbena, lokacijska in uporabno dovoljenje ter drugi upravni akti praviloma niso mogli odločiti o pravici uporabe oziroma o lastninski pravici, saj so odločali o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov, v tem primeru ne pride v poštev. V obravnavanem primeru so bili namreč izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje toženkine pravne prednice.
ZIZ člen 38, 38/2, 178. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-14.
predujem za cenilca - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe
Sklep, s katerim sodišče upniku naloži, da mora v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca, je sklep procesnega vodstva, zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084964
ZPP člen 206, 206/1.
ureditev meje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče odredi prekinitev postopka če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Okoliščina, da je nasprotni udeleženec med postopkom zoper predlagatelja podal prijavo na inšpekcijske organe zaradi nelegalne gradnje objekta, v ničemer ne vpliva na potek postopka za ureditev meje, kot je že pravilno pojasnilo nasprotnemu udeležencu sodišče prve stopnje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-4, 48/3.
nagrada izvedencu – študij spisa – izdelava izvedenskega mnenja – zahtevno izvedensko mnenje – manj zahteven pregled
Naloga izvedenke (da pojasni osebnostno strukturo toženca in njegovo duševno zdravje, v povezavi z njegovo sposobnostjo izvrševanja starševskih dolžnosti do mladoletne hčerke) že po naravi stvari same nasprotuje pritožbenemu stališču, da gre za manj zahtevno mnenje, saj gre za vprašanje odločanja o koristih otroka.
Ker so bile odločbe tožene stranke v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnine, izdane na podlagi ZUJF in ZOPRZUJF odpravljene, so se odpravile tudi vse pravne posledice, ki so iz njih nastale. Vzpostavilo se je pravno stanje, kakršno je obstajalo pred izdajo odpravljenih odločb. V veljavi je ostala pravnomočna odločba toženca o višini priznane pokojnine (brez znižanja) in se je tožnici pokojnina od 1. 6. 2012 dalje izplačevala v prenizkem znesku. Razlike do polne pokojnine je dobila izplačane kasneje, torej z zamudo in ji iz tega naslova gredo zakonske zamudne obresti.
predmet dedovanja – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – nevknjižena garaža – domneva lastninske pravice
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da zapustnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine parc. št. 1 k. o. X in da nepremičnina z ID znakom 001 v (evidencah) ne obstaja, je pravilen zaključek, da zapustnik (še) ni lastnik garaže in zato pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
ZPP člen 155, 155/1, 262, 262/1, 262/2, 286, 286/4.
laična pritožba – odgovor na pritožbo – stroški odvetnika – potrebnost stroškov – izostanek z naroka – zaslišanje stranke – prekluzija – pritožbene novote
Izrek o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama ugotavlja, da je vsebina pritožbe laična (ne temelji na poznavanju pravil pravdnega postopka), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odvetnika za odgovor na pritožbo za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.
Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se na vabilo na narok, na katerem je imel možnost izpovedati o zatrjevanem dogovoru, ni odzval, izostanka pa ni opravičil. Izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more več doseči, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo narok preložiti, saj zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, v pravdnem postopku nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni.
ureditev meje – kriteriji za ureditev meje v sodnem postopku
V primeru spornega prostora, katerega vrednost ne presega dvakratnika vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, je posestno mejo po pravični oceni mogoče določiti šele potem, ko je ugotovljeno, da močnejša pravica nobenega od udeležencev ni dokazana in da zadnja mirna posest ni ugotovljiva.
podjemna pogodba - napaka - pravočasno grajanje napake - skrita napaka - opredeljeno grajanje napak - vzrok napake - opis posledic napake - laik
Tožena stranka bi lahko grajala napake v 1 mesecu od odkritja. Da pa bi bilo grajanje pravočasno, bi morala tožena stranka trditi, kdaj je napako odkrila. Lahko bi jo odkrila šele po začetku delovanja, ali celo šele po določenem obdobju delovanja, ko bi se prepričala, da napaka obstaja in da gre za napako v načrtu, in ne na primer za napako pri izvedbi.
Naročnik mora, kolikor je to od nestrokovnjaka mogoče pričakovati, opisati posledice napake. Vzrok napake mora seveda odkriti podjemnik sam. Od naročnika torej ni mogoče zahtevati natančnega opisa napake, ne zadošča pa tudi povsem splošen opis, če je mogoče razumno pričakovati natančnejšega.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017156
URS člen 158. ZUP člen 223, 260. ZPIZ-1 člen 109. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 2, 2/3, 29, 30.
vdovska pokojnina - obnova postopka - žrtve vojne - Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino
V 3. odstavku 2. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino sta državi izrecno izključili uporabo mednarodne pogodbe za sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic. Tuji nosilec zavarovanja je tožnici družinsko pokojnino priznal izključno na podlagi posebnih predpisov, saj je mož umrl kot borec vojne v BiH. Tožničin pokojnin mož je v Sloveniji dopolnil 3 leta, 6 mesecev in 6 dni zavarovalne dobe, vendar s tem ni bil izpolnjen pogoj najmanj 5-ih let zavarovanja na strani umrlega zavarovanca, v BiH dopolnjena posebna doba pa ni mogla biti upoštevna. Zato je bilo priznanje vdovske pokojnine že pravnomočno zavrnjeno, razlogi za obnovo postopka, ki jo tožnica uveljavlja, pa niso podani.
male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pokazale, da je med pravdnima strankama bilo specifično med sosedsko razmerje od 1967 leta dalje. Sosedje so si pomagali, celo tožena stranka je opravljala dela s traktorjem za tožečo stranko in skupaj so pridelovali določene pridelke. Nato pa so se odnosi skrhali. Vendar ravnanje tožene stranke ni mogoče oceniti tako, da je s svojimi ravnanji dosegla, da bi tožeča stranka morala ustaviti izvrševanje, ki pomeni priposestvovanje stvarne služnosti v obsegu v iz izreka sodbe.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060457
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 26, 26/5, 30, 30/4, 30/5, 30/6. SPZ člen 154. ZZK-1 člen 29, 243.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – hipoteka – stavba zgrajena pred januarjem 2003 – vpisi v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za glavni vpis – prenehanje hipoteke
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, kdo je lastnik pripadajočega zemljišča in kakšen je njegov obseg, ne pa tudi o izbrisu hipoteke. Ker je bila hipoteka vpisana v zemljiško knjigo pred zaznambo spora, bo vpis pripadajočega zemljišča kot splošnega skupnega dela, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, mogoč le, ko (če) bodo predlagatelji uspeli z izbrisno tožbo doseči izbris hipoteke. Zemljiškoknjižna aplikacija, kadar je na zemljišču vknjižena hipoteka, ne omogoča zemljiškoknjižne pretvorbe pravnega položaja nepremičnine. Posledično je odločba nepravdnega sodišča neizvršljiva vse do takrat, dokler je v vrstnem redu pred zaznambo postopka določitve pripadajočega zemljišča vpisana hipoteka.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085116
ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.