OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085110
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 2/1, 6, 7, 7/2, 10, 11, 11/2, 12, 23, 28. OZ člen 178. ZPP člen 285.
plačilo odškodnine – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – zastaranje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zahteva za plačilo škode v pravdnem postopku – protipravnost ravnanja – popolna odškodnina – omejitev odškodnine po ZPŠOIRSP – materialno procesno vodstvo
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali tožnik uveljavlja popolno odškodnino brez omejitev iz 12. člena ZPŠOIRSP ali le odškodnino, kot mu jo priznava ZPŠOIRSP, ta dejstva pa so odločilna ne le glede priznanja višine škode, marveč tudi zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja tožnikove terjatve.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – notornost življenjske skupnosti – neobrazloženost sodbe – pomanjkanje razlogov o določilnih dejstvih
Tudi v razmeroma kratkotrajnih življenjskih skupnostih je za presojo njenih pravnih učinkov pomembna vsebina, kvaliteta in intenzivnost odnosov v njej.
Verjetno je sicer možno, da med partnerjema ni prav(n)e zunajzakonske skupnosti, čeprav imata dva skupna otroka (v našem primeru rojena leta 2007 in 2009). Vendar je takšna situacija življenjsko in izkustveno malo verjetna. Rojstvo dveh skupnih otrok, enega za drugim, pri čemer nihče od partnerjev ni v kakšni drugi skupnosti ali zakonski zvezi (ta pogoj je nesporno podan) je po presoji pritožbenega senata tako pomemben pokazatelj v korist obstoja zunajzakonske skupnosti (ne: „zgolj zabave“, kot to pojasni toženec), da terja drugačna ocena razmerja res podrobno, logično prepričljivo in življenjsko sprejemljivo obrazložitev, ki je izpodbijana sodba ne vsebuje.
URS člen 23, 25, 33. ZD člen 61, 76, 210. OZ člen 92, 93, 365.
neveljavnost oporoke – izpodbojnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – zastoj v zapuščinskem postopku po razglasitvi oporoke – uveljavljanje neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja – ničnost oporoke – ponarejena oporoka – neobstoječ pravni posel – pristnost podpisa oporočitelja
Z uveljavljanjem neveljavnosti oporoke v zapuščinskem postopku se pretrga subjektivni enoletni rok za vložitev tožbe zaradi ugotovitve ničnosti ali zaradi razveljavitve oporoke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085981
OZ člen 352, 365. ZPP člen 11, 109, 109/2, 303, 304.
odškodninska terjatev – zastaranje – pretrganje zastaranja – predlog izvensodne poravnave – sukcesivno nastajajoča škoda – denarna kazen – žalitev sodišča – motenje reda v sodni dvorani – zloraba procesnih pravic – vzdrževanje reda na glavni obravnavi
V primeru sukcesivno nastajajoče premoženjske škode je pomembno pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivne nastajajoče škode. S tem se zastaranje pretrga in je mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarana celotna terjatev.
Med zlorabe procesnih pravic spadajo tudi žalitve sodišča, strank ali drugih udeležencev postopka. Pravdno sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Takšna kazen ni ovira za kaznovanje zaradi kaznivega dejanja. Prav tako prepoved žaljivih vlog ne nasprotuje svobodi govora in pravici do izjavljanja pred sodiščem. Stranka ima pravico, da se izjavlja, ne more pa izjavljati česarkoli. Namen vsebine prepovedi po 109. členu ZPP je drugačen kot pri kaznivih dejanjih, izrek kazni po tem členu je lahko utemeljen, čeprav ne gre za kaznivo dejanje.
Pri tožniku je od 17. 4. 2014 zaradi posledic bolezni podana telesna okvara v skupni višini 50 %, zato je zadevo potrebno presojati izključno po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2, po kateri lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov na podlagi Sporazum TO pravico do invalidnine ob uporabi določb ZPIZ-1 pridobijo le še, če so posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšna ureditev ni protiustavna. Reforma sistemske ureditve v smeri zaostrovanja pogojev za upokojevanje in drugih posegih je bila nujna in pričakovana. Narekoval jo je javni interes in ustavno dopusten cilj. Ob takšnih stvarnih razlogih in izhodiščih zakonski ureditvi, ki za prehodno obdobje ohranja le še pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ni mogoče očitati kršitve načela enakosti pred zakonom niti načela pravne države.
začasno zavarovanje za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka – odreditev oziroma podaljšanje ukrepa – odločanje v okvirih predloga upravičenega predlagatelja
Sodišče prve stopnje o odreditvi in podaljšanju ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali premoženjskopravnega zahtevka odloča v okviru predloga upravičenega tožilca ali oškodovanca.
spor majhne vrednosti – pravica do izjave – oprava naroka kljub odsotnosti stranke – prisotnost pooblaščenca
Tožena stranka sodišču smiselno očita kršitev pravice do izjave, torej kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar njene pritožbene navedbe niso utemeljene. Tožena stranka je zahtevala, da sodišče razpiše glavno obravnavo, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Narok je opravilo 17. 5. 2016. Tožena stranka je vabilo na narok prejela 28. 4. 2016. Na naroku sta bila navzoča pooblaščenca obeh pravdnih strank. Tožena stranka se je tako lahko izjavila po pooblaščencu in kršitev določb postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni podana.
zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - učinek zaznambe - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
V skladu z drugim odstavkom 73. člena ZZK-1 vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Navedeno določilo je jasno in ne daje podlage za razlago, za katero se zavzema pritožnik, in sicer da naj bi bilo načelo vrstnega reda zgolj postopkovno načelo, ki naj ne bi učinkovalo na vpise na podlagi odločb sodišča, ki omejujejo razpolagalno sposobnost lastnika nepremičnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060450
OZ člen 131, 239, 766. ZPP člen 105a, 105a/3, 394, 394-2, 395. ZOdv 2, 16, 17.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – protipravno ravnanje odvetnika – opustitev vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks – domneva umika predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – strokovna napaka – kršitev profesionalne skrbnosti – vzročna zveza – možnosti za uspeh s predlogom za obnovo postopka – preskakovanje pravnih sredstev – načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov – povračilo stroškov – povračilo stroškov odvetnika v lastni zadevi
Stranka, ki ni poskusila odpraviti procesnih pomanjkljivosti z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), tega ne more storiti niti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Upoštevaje stališče o subsidiarnosti obnovitvenega razloga bi morala tožnica, ki ji je bila zamudna sodba pravilno vročena, kršitev pravice do izjavljanja uveljavljati v pritožbi. Če je zamudna sodba stranki vročena pravilno, je treba okoliščino, da ni vložila pritožbe in v njej uveljavljala kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pripisati izključno strankini neskrbnosti. Stranka ne more doseči obnove postopka na podlagi kršitve, ki bi jo mogla in morala uveljavljati v prejšnjem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084958
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dejansko stanje
Zatrjevanega dejanskega lastništva, kot ga zatrjuje tožnica v pritožbi, naše pravo ne pozna in to ne pomeni, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom, ki ga tožnica ne zatrjuje in dokazuje.
Sodišče prve stopnje je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Pravilno je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za varno delovno okolje, ki bi preprečevalo nevarnost zdrsov in padcev na delovnem mestu tako, da bi mokre pohodne površine porodnega bloka, ki nastanejo zaradi čiščenja, sanirala ali jih primerno in jasno označila za nevarnost pred morebitnimi padci. Te odgovornosti, ki jo toženi stranki nalagajo navedeni predpisi, se tožena stranka ne more rešiti zgolj s tem, da je čiščenje pogodbeno prenesla na specializirani servis.
SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5. ZNP člen 9, 9/2. ZIZ člen 172a.
razdelitev solastnega premoženja – civilna delitev nepremičnine – ustanovitev zemljiškega dolga – ničnost zemljiškega dolga – zloraba instituta zemljiškega dolga – predhodno vprašanje – način delitve
Odločitev sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina razdeli civilno, je preuranjena. V zemljiški knjigi je pri solastnemu deležu nasprotnega udeleženca vpisan zemljiški dolg. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predlagateljica zatrjevala, da je nasprotni udeleženec zlorabil pravni institut zemljiškega dolga, zatrjevala je ničnost vzpostavitve zemljiškega dolga in ničnost posla. Ker vprašanje veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, ki je bil podlaga za vzpostavitev zavarovanja, in vknjižbe zemljiškega dolga (ali je ta veljavna ali ne), predstavlja predhodno vprašanje za odločitev sodišča v tej zadevi, pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu z 9. členom ZNP. Od tega, ali je vknjižba zemljiškega dolga veljavna ali ne, je namreč odvisen način delitve nepremičnine v tej zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084966
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. ZPP člen 371, 371/2.
delovna nezgoda – aktivna legitimacija – samostojni podjetnik posameznik (s.p.) – fizična oseba – odgovornost delodajalca – podlage odškodninske odgovornosti – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – dopuščena revizija – objektivna odgovornost delodajalca – oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – predvidljivost in preprečljivost ravnanja delavca – očitna strokovna napaka odvetnika – nepravočasna vložitev revizije
Vzrok za nezgodo in nastalo škodo ni bila nevarna dejavnost, ampak izključno oškodovančevo nerazumno ravnanje, ki ga v danih razmerah ni bilo mogoče predvideti, niti preprečiti.
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje – posel rednega upravljanja – vznemirjanje lastninske pravice drugih solastnikov – protipravnost vznemirjanja
Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da dela, ki jih je v solastni hiši pravdnih strank ob priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje izvedla toženka, sodijo med posle rednega upravljanja. Po drugem odstavku 67. člena SPZ za takšne posle ni potrebno soglasje vseh solastnikov, ampak le tistih, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico vrednosti stvari.
ZIZ člen 38c, 280, 280/1, 288, 288/1. ZFPPIPP člen 132. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/2, 39/4, 61, 61/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/3.
izvršba po uradni dolžnosti - stroški izvršitelja - izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - specifikacija stroškov - fotokopija prilog - PTT storitve - osebni stečaj dolžnika - neizveden rubež - služba izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Izvršitelj mora v obračunu natančno specificirati stroške in plačilo za delo, zato ga sodišče prve stopnje ni dolžno pozivati k specifikaciji priglašenih stroškov.
Izvršitelju se ne prizna stroškov, ki se nanašajo na neizveden rubež (priprava obračuna zamudnih obresti, neizveden rubež in potni stroški), ker je izvršilno dejanje opravil po tem, ko se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077552
ZIZ člen 19, 19/1. ZPP člen 313, 319, 319/2. OZ člen 378, 378/1.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – res iudicata – smiselna uporaba pravil o res iudicata v izvršilnem postopku – neuspešno zaključen izvršilni postopek – poplačilo upnika – zamuda s plačilom stroškovne terjatve – izpolnitveni rok – izvršljivost – paricijski rok
V izvršilnem postopku se prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (negativna procesna predpostavka res iudicata) uporablja smiselno. Izvršbo je namreč mogoče voditi vse dokler upnik ni poplačan. Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka zoper dolžnika z novim ali istim izvršilnim sredstvom. V prejšnjem postopku do poplačila zneska, ki se izterjuje v tej zadevi, ni prišlo, zato tudi iz tega razloga negativna procesna predpostavka ni podana.
Razlikovati je treba med izvršljivostjo (pravnomočnostjo in iztekom paricijskega roka) in nastopom zamude (zapadlosti) stroškovne terjatve, o kateri je odločeno s sodno odločbo sodišča prve stopnje. Za zapadlost terjatve iz naslova stroškov in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da sta bila dolžnika s svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje, s katero je določen tudi izpolnitveni rok. Slednje sodišče druge stopnje ni spreminjalo, temveč je pritožbo toženih strank (dolžnikov v tem izvršilnem postopku) zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Dolžnika sta bila torej s svojo obveznostjo povrnitve stroškov seznanjena že s prejemom prvostopenjskega sklepa in ne šele s prejemom sklepa sodišča druge stopnje, v zamudo pa sta posledično prišla po poteku izpolnitvenega roka (15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje). Ne glede na to, da se rok za izpolnitev in rok za vložitev pritožbe medsebojno prekrivata (15 dni), je bil z vložitvijo pritožbe prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti (možnost upnika, da terjatev prisilno izterja), ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti.