osebni stečaj - izjava o premoženjskem stanju - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka - sodni rok - opravičljiv razlog za podaljšanje roka
Tožbo je vložil upravitelj v imenu tožeče stranke, kot dolžnika v postopku osebnega stečaja. Po trditvah upravitelja je namreč tožeča stranka na svojo partnerico prenesla premoženje v vrednosti približno 20.000,00 EUR. Upravitelj ni smel opozoriti tožeče stranke, da je zoper partnerico vložil tožbo in da v ta namen potrebuje zahtevane podatke. S tem bi namreč dal dolžniku ali njegovi partnerici dovolj manevrskega prostora in časa, da premoženje odsvoji naprej ali ga na kak drug način prikrije.
ZSV člen 100. OZ člen 82, 564, 565, 565, 567. ZUPJS člen 42b. Uredba o o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 18, 18/3.
Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Tožnikov brat je z upravičenko storitev institucionalnega varstva sklenil pogodbo o preužitku, vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali s
e je s tem zavezal, da bo p
oravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka zavezan plačati tožnik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
ožnik je bil v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje zmožen opravljati delo po odločbi o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti, to je delo z omejitvami s polnim delovnim časom. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo v tem obdobju ni utemeljen.
stiki z otrokom – režim izvajanja stikov – sprememba režima izvajanja stikov – spremenjene okoliščine – preselitev otrok – kraj prevzema otroka ob izvrševanju stikov – porazdelitev bremena v zvezi z izvrševanjem stikov
Stiki potekajo le vsak drug konec tedna od petka do nedelje (poleg izmeničnih stikov med počitnicami in prazniki ter v času letnih počitnic). Razumljivo je, da je zato nasprotna udeleženka bistveno bolj obremenjena z vsakodnevno skrbjo za skupna otroka, kot pa predlagatelj. V takšnem položaju zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme pri izvrševanju stikov.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084958
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39.
nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – dejansko stanje
Zatrjevanega dejanskega lastništva, kot ga zatrjuje tožnica v pritožbi, naše pravo ne pozna in to ne pomeni, da je tožnica lastnica spornih nepremičnin. Lastninska pravica na nepremičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom, ki ga tožnica ne zatrjuje in dokazuje.
Sodišče prve stopnje je ugovor pasivne legitimacije tožene stranke utemeljeno zavrnilo. Pravilno je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec dolžna poskrbeti za varno delovno okolje, ki bi preprečevalo nevarnost zdrsov in padcev na delovnem mestu tako, da bi mokre pohodne površine porodnega bloka, ki nastanejo zaradi čiščenja, sanirala ali jih primerno in jasno označila za nevarnost pred morebitnimi padci. Te odgovornosti, ki jo toženi stranki nalagajo navedeni predpisi, se tožena stranka ne more rešiti zgolj s tem, da je čiščenje pogodbeno prenesla na specializirani servis.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
izvenzakonska skupnost – elementi zunajzakonske skupnosti – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – notornost življenjske skupnosti – neobrazloženost sodbe – pomanjkanje razlogov o določilnih dejstvih
Tudi v razmeroma kratkotrajnih življenjskih skupnostih je za presojo njenih pravnih učinkov pomembna vsebina, kvaliteta in intenzivnost odnosov v njej.
Verjetno je sicer možno, da med partnerjema ni prav(n)e zunajzakonske skupnosti, čeprav imata dva skupna otroka (v našem primeru rojena leta 2007 in 2009). Vendar je takšna situacija življenjsko in izkustveno malo verjetna. Rojstvo dveh skupnih otrok, enega za drugim, pri čemer nihče od partnerjev ni v kakšni drugi skupnosti ali zakonski zvezi (ta pogoj je nesporno podan) je po presoji pritožbenega senata tako pomemben pokazatelj v korist obstoja zunajzakonske skupnosti (ne: „zgolj zabave“, kot to pojasni toženec), da terja drugačna ocena razmerja res podrobno, logično prepričljivo in življenjsko sprejemljivo obrazložitev, ki je izpodbijana sodba ne vsebuje.
ZIZ člen 38c, 280, 280/1, 288, 288/1. ZFPPIPP člen 132. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 39, 39/2, 39/4, 61, 61/4. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, 10/3.
izvršba po uradni dolžnosti - stroški izvršitelja - izvršilni stroški - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - specifikacija stroškov - fotokopija prilog - PTT storitve - osebni stečaj dolžnika - neizveden rubež - služba izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Izvršitelj mora v obračunu natančno specificirati stroške in plačilo za delo, zato ga sodišče prve stopnje ni dolžno pozivati k specifikaciji priglašenih stroškov.
Izvršitelju se ne prizna stroškov, ki se nanašajo na neizveden rubež (priprava obračuna zamudnih obresti, neizveden rubež in potni stroški), ker je izvršilno dejanje opravil po tem, ko se je nad dolžnikom začel postopek osebnega stečaja.
telesna okvara - invalidnina - pogoj pokojninske dobe
Tožnik z naknadnim dokupom časa dodiplomskega študija in prijave pri zavodu za zaposlovanje ni izpolnil pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidnine za 100 % telesno okvaro. Na dan nastanka telesne okvare ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidnine oziroma zahtevane pokojninske dobe in je bila zato zahteva za priznanje te pravice utemeljeno zavrnjena. 144. člen ZPIZ-1 je namreč izrecno določal, da zavarovanec pridobi pravico do invalidnine, če na dan nastanka telesne okvare izpolnjuje tudi pogoj pokojninske dobe, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
potrebni stroški upnika - nagrada pooblaščencu - pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Upnik oz. njegov pooblaščenec ne more podati izjave, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti, če potrdilo o izvršljivosti dejansko ni izdano, saj bi to pomenilo navajanje neresničnih dejstev oziroma bi predstavljalo najmanj moralno sporno in neetično ravnanje upnika ali njegovega pooblaščenca v izvršilnem postopku, pri čemer bi pooblaščenec upnika tvegal tudi nevarnost, da bi se na podlagi dolžnikovega ugovora izkazalo, da dejansko takšno potrdilo o izvršljivosti ni bilo izdano. Vsekakor pa se ni mogoče strinjati s stališčem, da je strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti strošek postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, saj je mogoče takšno potrdilo izdati šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga ob tolmačenju, kot ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, upnik ne bi mogel zahtevati oziroma ne bi mogel zahtevati njegovega povračila od dolžnika niti v pravdnem postopku, ker je ta pravnomočno končan, niti v postopku izvršbe.
Strošek pridobitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je nedvomno potreben za vložitev predloga za izvršbo, hkrati pa tudi ne predstavlja stroška, ki bi bil vključen v nagrado pooblaščencu za sestavo predloga za izvršbo, kot je to mogoče šteti za nagrado za posvet s stranko pred vložitvijo predloga. Za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti mora namreč pooblaščenec opraviti dodatno komunikacijo z organom, ki je izdal izvršilni naslov in za pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti bodisi sestaviti poseben dopis, bodisi pridobiti to potrdilo z obiskom organa, ki takšno potrdilo izda.
V tej zadevi je sporno, ali je tožnica zaradi sklenjene izročilne pogodbe zavezanka za plačilo institucionalnega varstva za B.B. Z izročilno pogodbo si je izročevalka izgovorila popolno oskrbo na domu, ni pa si izgovorila plačila za oskrbo institucionalnega varstva, niti se tega ni zavezala prevzemnica. Čeprav se C.C. ni zavezala nuditi in plačati oskrbo institucionalnega varstva, pa to ne pomeni, da s tem, ko je izročevalka oziroma upravičenka v institucionalnem varstvu, da obveznosti iz izročilne pogodbe ne veljajo oziroma, da so iz izročilne pogodbe njej ostale zgolj pravice, ne pa dogovorjene obveznosti. Načelo relativnosti pogodbenih razmerij sicer pomeni, da velja le med pogodbenimi strankami, vendar se v konkretnem primeru obveznosti iz izročilne pogodbe, nanašajo tudi na obveznosti ostalih zavezancev pri plačilu prispevka za institucionalno varstvo B.B. (tretji odstavek 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev). Ker se je C.C. zavezala zagotavljati B.B. oskrbo na domu, se njen prispevek določi v višini sredstev oskrbe oziroma obveznosti, kot se je zavezala z izročilno pogodbo. Če na ta način določen prispevek zavezanke ne dosega zneska, za katerega je bila upravičenka oproščena, se prispevke ostalih zavezancev, torej tudi tožnice, določi v razmerju, ki glede na tretji odstavek 18. člena Uredbe velja za njihovo plačilno sposobnost.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060450
OZ člen 131, 239, 766. ZPP člen 105a, 105a/3, 394, 394-2, 395. ZOdv 2, 16, 17.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – protipravno ravnanje odvetnika – opustitev vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks – domneva umika predloga za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – strokovna napaka – kršitev profesionalne skrbnosti – vzročna zveza – možnosti za uspeh s predlogom za obnovo postopka – preskakovanje pravnih sredstev – načelo subsidiarnosti obnovitvenih razlogov – povračilo stroškov – povračilo stroškov odvetnika v lastni zadevi
Stranka, ki ni poskusila odpraviti procesnih pomanjkljivosti z rednim pravnim sredstvom (pritožbo), tega ne more storiti niti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Upoštevaje stališče o subsidiarnosti obnovitvenega razloga bi morala tožnica, ki ji je bila zamudna sodba pravilno vročena, kršitev pravice do izjavljanja uveljavljati v pritožbi. Če je zamudna sodba stranki vročena pravilno, je treba okoliščino, da ni vložila pritožbe in v njej uveljavljala kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pripisati izključno strankini neskrbnosti. Stranka ne more doseči obnove postopka na podlagi kršitve, ki bi jo mogla in morala uveljavljati v prejšnjem postopku.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085116
ZPotK člen 13. ZD člen 132. ZPP člen 318, 318/4.
potrošniški kredit – kreditna pogodba – odstopno upravičenje – pisni opomin za izpolnitev obveznosti – smrt kreditojemalca – opomin dedičem – opominjevalni postopek – zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost
Smrt kreditojemalca ni razlog za razdrtje kreditne pogodbe. Ker dediči s trenutkom smrti zapustnika vstopijo v njegov pravni položaj (132. člen ZD), na njih preidejo tudi vse dolžnosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo. To pomeni, da ima tožeča stranka pravico terjati plačilo zapadlih obrokov od dedičev in v primeru neplačila tudi pravico do odstopa od pogodbe, vendar šele, če predhodno izpelje ustrezen opominjevalni postopek in da dedičem možnost nadaljnjega odplačevanja anuitet skladno s kreditno pogodbo.
poškodba kolena – bolezenska okvara – splošni zavarovalni pogoji – aktivno zdravljenje
Tožnik ni upravičen do izplačila zavarovalnine, ker se v vtoževanem obdobju ni „aktivno zdravil“ zaradi poškodbe kolena dobljene ob padcu na snegu 24. 2. 2013. Opredelitev pojma „aktivno zdravljenje“ v Splošnih pogojih je jasna.
Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila. Presoditi je treba celovito vse okoliščine in dejanja med obdarjencem in darovalcem. Zaradi preklica in razveze darilne pogodbe ima darovalec (če je obveznost že izpolnjena) proti obdarjencu kondikcijski zahtevek.
Ravnanje tožene stranke, ki je želela nuditi pomoč tožniku, ki pa je njeno pomoč brez pojasnjenega razloga odklanjal, ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom in s tem ne dosega pravnega standarda hude nehvaležnosti kot razloga za preklic darilne pogodbe in vrnitev darovane stvari.
ZPP člen 279a, 286a, 286a/5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10.
izdaja sodbe brez oprave glavne obravnave - odločitev na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov - poziv sodišča strankam, da se lahko pisno odpovedo glavni obravnavi - odsotnost soglasja pravdnih strank, da sodišče odloči brez obravnave - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev načela neposrednosti - kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice do izjave - absolutne bistvene kršitve določb postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je v zadevi odločilo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, s čemer pravdni stranki nista soglašali, niti nista bili k temu pozvani, kršilo načelo neposrednosti (4. člen ZPP), hkrati pa tudi načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
materialno dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. Pravilo o dokaznem bremenu določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost.
elektronska vloga - nepopolna vloga - manjka elektronski podpis - objava sodbe - poziv na odpravo nekslepčnosti
Možnost, da bo tožeča stranka lahko dopolnila nesklepčno tožbo, je potrebno razlagati široko oziroma je sodišče ne sme prehitro izključiti, zato je načeloma potreben poziv po tretjem odstavku 318. člena ZPP.
Pred objavo sodba še ni bila perfektna, sodišče prve stopnje pa še ni bilo nanjo vezano, saj bi jo lahko kadarkoli pred objavo spremenilo. Objava sodbe o prvotnem tožbenem zahtevku pa ni več dopustna, če ni bila opravljena pred dopustno spremembo tožbe, saj mora sodišče odločiti v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
ZPP člen 76, 76/1, 108, 187, 190, 191, 191/1. ZIZ člen 62, 62/2.
upravnik – etažni lastniki večstanovanjske stavbe – stranka postopka – pravdna stranka – procesna sposobnost – sprememba identitete tožeče stranke – sposobnost biti stranka – subjektivna sprememba tožbe – poziv sodišča – poprava tožbe
Stranka, ki je vložila predlog za izvršbo, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, katerega utemeljenost se presoja v tej pravdi, je imela sposobnost biti stranka. V pravdi pa se je sama drugače označila. Sodišče prve stopnje je ravnalo materialnopravno zmotno, ko je v nadaljevanju pravde navedlo, da je tožeča stranka: „Etažni lastniki stavbe na naslovu ulica M. 26 in 28 ter Č. 1 in 3“. Takšne spremembe zakon ne dopušča.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072605
ZGD-1 člen 512, 513, 513/2.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.