ZSV člen 100. OZ člen 82, 564, 565, 565, 567. ZUPJS člen 42b. Uredba o o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 18, 18/3.
Po 3. odstavku 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev se, če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla, zavezan upravičencu v celoti plačevati oskrbo v institucionalnem varstvu, njegov prispevek določi v višini zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve. Tožnikov brat je z upravičenko storitev institucionalnega varstva sklenil pogodbo o preužitku, vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali s
e je s tem zavezal, da bo p
oravnal vse, še pred sklenitvijo pogodbe zapadle obveznosti domske oskrbe upravičenke, tudi tiste, ki jih je bil po takrat veljavni odločbi o določitvi zavezancev za plačilo institucionalnega varstva in višine njihove oprostitve oziroma prispevka zavezan plačati tožnik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje.
Ugotovitve sodišča prve stopnje so pokazale, da je med pravdnima strankama bilo specifično med sosedsko razmerje od 1967 leta dalje. Sosedje so si pomagali, celo tožena stranka je opravljala dela s traktorjem za tožečo stranko in skupaj so pridelovali določene pridelke. Nato pa so se odnosi skrhali. Vendar ravnanje tožene stranke ni mogoče oceniti tako, da je s svojimi ravnanji dosegla, da bi tožeča stranka morala ustaviti izvrševanje, ki pomeni priposestvovanje stvarne služnosti v obsegu v iz izreka sodbe.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
predmet dedovanja – pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju – nevknjižena garaža – domneva lastninske pravice
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da zapustnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine parc. št. 1 k. o. X in da nepremičnina z ID znakom 001 v (evidencah) ne obstaja, je pravilen zaključek, da zapustnik (še) ni lastnik garaže in zato pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
ZPP člen 155, 155/1, 262, 262/1, 262/2, 286, 286/4.
laična pritožba – odgovor na pritožbo – stroški odvetnika – potrebnost stroškov – izostanek z naroka – zaslišanje stranke – prekluzija – pritožbene novote
Izrek o stroških tožeče stranke za odgovor na pritožbo temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama ugotavlja, da je vsebina pritožbe laična (ne temelji na poznavanju pravil pravdnega postopka), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški odvetnika za odgovor na pritožbo za odločitev o pritožbi niso bili potrebni.
Tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik se na vabilo na narok, na katerem je imel možnost izpovedati o zatrjevanem dogovoru, ni odzval, izostanka pa ni opravičil. Izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ne more več doseči, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da bi moralo narok preložiti, saj zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, v pravdnem postopku nobeni prisilni ukrepi niso dovoljeni.
ureditev meje – kriteriji za ureditev meje v sodnem postopku
V primeru spornega prostora, katerega vrednost ne presega dvakratnika vrednosti za določitev spora majhne vrednosti, je posestno mejo po pravični oceni mogoče določiti šele potem, ko je ugotovljeno, da močnejša pravica nobenega od udeležencev ni dokazana in da zadnja mirna posest ni ugotovljiva.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0085973
ZPP člen 285, 286. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – pooblaščenec za poslovanje na bančnem računu – ustna darilna pogodba – dedna nevrednost – procesna sposobnost – prekluzija – materialno procesno vodstvo
Zapustnik ni napravil oporoke, imel pa je dva otroka (tožnico in toženca). Zaradi sporov med dedičema je sodišče zapuščinski postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo. Med drugim tožnico z zahtevkom, da je dedič (toženec) dedno nevreden, sporno pa je tudi, kaj sodi v zapuščino. Sodišče je dejansko odločilo, da sta pravdni stranki zakonita dediča, ki jima gre vsakemu polovica zapuščine, kar pa ni pravilno. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva pozvati tožečo stranko, da postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni zahtevek.
Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila. Presoditi je treba celovito vse okoliščine in dejanja med obdarjencem in darovalcem. Zaradi preklica in razveze darilne pogodbe ima darovalec (če je obveznost že izpolnjena) proti obdarjencu kondikcijski zahtevek.
Ravnanje tožene stranke, ki je želela nuditi pomoč tožniku, ki pa je njeno pomoč brez pojasnjenega razloga odklanjal, ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom in s tem ne dosega pravnega standarda hude nehvaležnosti kot razloga za preklic darilne pogodbe in vrnitev darovane stvari.
Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.
Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.
razžalitev dobrega imena in časti – višina odškodnine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – tožnikov soprispevek – uspeh v pravdi – ločevanje uspeha po temelju in višini zahtevka – priznanje dejstev
Ne glede na to namreč, kako je sodišče prve stopnje z vidika moralnih premis presojalo tožnikovo ravnanje, to ni okoliščina, ki bi lahko v konkretnem primeru relevantno vplivala na presojo njegove upravičenosti do odškodnine oziroma njene višine.
male glasbene pravice – avtorski honorar – načelo kontradiktornosti – izostanek z naroka – zdravniško opravičilo – dokazna ocena – dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ustrezno ravnalo s tem, ko je zavrnilo toženčevo prošnjo za preložitev naroka z dopisom z dne 2. 2. 2016, saj svojega izostanka zaradi domnevne bolezni ni opravičil s predložitvijo ustreznega zdravniškega opravičila, kot to zahteva drugi odstavek 115. člena ZPP.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 120, 120/1, 140 – 142, 318, 318/1. SZ-1 člen 111.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe – fikcija vročitve – prava neuka stranka – vrnitev v prejšnje stanje – začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – tožba na izpraznitev stanovanja – solastnik – varstvo lastninske pravice na celi stvari
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je 15 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pričel teči najpozneje v prvih dneh vrnitve toženih strank s potovanja, ko sta se stranki mogli in morali seznaniti s prejeto pošto v hišnem predalčniku, ko je torej prenehal vzrok (vrnitev s potovanja dne 4. 9. 2015) zaradi katerega sta toženi stranki zamudili rok za odgovor na tožbo. Zato je pravilno štelo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga toženi stranki vložili dne 19. 11. 2015, prepozen in ga je pravilno v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena ZPP zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085110
ZPŠOIRSP člen 1, 2, 2/1, 6, 7, 7/2, 10, 11, 11/2, 12, 23, 28. OZ člen 178. ZPP člen 285.
plačilo odškodnine – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – zastaranje – izbris iz registra stalnega prebivalstva – zahteva za plačilo škode v pravdnem postopku – protipravnost ravnanja – popolna odškodnina – omejitev odškodnine po ZPŠOIRSP – materialno procesno vodstvo
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno, ali tožnik uveljavlja popolno odškodnino brez omejitev iz 12. člena ZPŠOIRSP ali le odškodnino, kot mu jo priznava ZPŠOIRSP, ta dejstva pa so odločilna ne le glede priznanja višine škode, marveč tudi zaradi presoje utemeljenosti ugovora zastaranja tožnikove terjatve.
spor majhne vrednosti – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – dejanska etažna lastnina – izvenknjižna dejanska lastnina – subrogacija
Tožeča stranka je zatrjevala, da sporna stavba ni vpisana v zemljiško knjigo, da pa je iz drugih listin razvidno, da je tožena stranka solastnica spornega objekta, da je med solastniki obstajal sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino ter da iz tega sporazuma, elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in pogodbe o medsebojnih odnosih izhaja, da je tožena stranka lastnica poslovnega prostora v stavbi ter solastnica 2,27% deleža skupnih delov stavbe. Iz takšnih trditev jasno izhaja, da je na sporni zgradbi etažna lastnina dejansko bila vzpostavljena (čeprav v zemljiško knjigo še ni vpisana).
Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine – izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah.
S stališčem, da uporaba 9. člena SZ-1 ni mogoča, če stavba (še) ni vpisana v zemljiško knjigo, se višje sodišče ne more strinjati.
elektronska vloga - nepopolna vloga - manjka elektronski podpis - objava sodbe - poziv na odpravo nekslepčnosti
Možnost, da bo tožeča stranka lahko dopolnila nesklepčno tožbo, je potrebno razlagati široko oziroma je sodišče ne sme prehitro izključiti, zato je načeloma potreben poziv po tretjem odstavku 318. člena ZPP.
Pred objavo sodba še ni bila perfektna, sodišče prve stopnje pa še ni bilo nanjo vezano, saj bi jo lahko kadarkoli pred objavo spremenilo. Objava sodbe o prvotnem tožbenem zahtevku pa ni več dopustna, če ni bila opravljena pred dopustno spremembo tožbe, saj mora sodišče odločiti v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
obveznost plačila oskrbnine za vrtec - pogodbena zaveza staršev za plačilo oskrbnine - solidarna obveznost obeh staršev - otrok s sodno odločbo dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo enemu od staršev - uveljavljanje subvencionirane oskrbe v vrtcu
Dejstvo, da je bil otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo s sodno odločbo le enemu od staršev, v danem primeru materi in ne očetu (tožencu), v ničemer ne more spremeniti pogodbene obveznosti v z dne 20. 8. 2010 sklenjeni Pogodbi o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki sta jo starša podpisala in se z njo zavezala k plačilu oskrbnine.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072605
ZGD-1 člen 512, 513, 513/2.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - zavrnilna zamudna sodba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv k odpravi nesklepčnosti tožbe - vsebina poziva - vročitev poziva obema strankama - načelo kontradiktornosti
Navedba o finančnih težavah družbe, o blokadi transakcijskega računa, skupaj s sklicevanjem tožeče stranke na določilo 34. člena ZFPPIPP (ki določa, kdaj postane družba insolventna), zadošča za ugotovitev, da je tožba (popravljivo) nesklepčna. Ker pa je sporni življenjski primer primer opisan pomanjkljivo (in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost), je z dodatnimi navedbami (o insolventnosti dolžnika in o vednosti poslovodstva glede insolventnosti) še mogoče doseči sklepčnost, na kar mora sodišče tožečo stranko (praviloma) opozoriti in jo pozvati k odpravi nesklepčnosti.
Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka tožečo stranko moralo pozvati k odpravi nesklepčnosti. Glede na to, da ima tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik, bo zadostoval dokaj splošni poziv (skopo opozorilo brez podrobnejše utemeljitve, saj bi bili vsebinsko bolj poglobljeni napotki v nasprotju z delitvijo dela med posameznimi subjekti v okviru pravosodnega sistema, aktivnost sodišča in s tem podrobnost in konkretnost poziva na odpravo nesklepčnosti pa je odvisna tudi od skrbnosti, ki jo sme sodišče pričakovati od stranke). Zaradi načela nepristranskosti sodišča in načela kontradiktornosti se poziv vroči tudi toženi stranki.