pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi dogovora o skupni gradnji - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - izvirna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Dogovor o skupni gradnji je temelj za pravno poslovni prenos lastninske pravice, ne pa izvirne pridobitve le-te. Pogodba originarno pridobitev lastninske pravice izključuje. Tak dogovor je lahko podlaga za zahtevek na izstavitev za vknjižbo lastninske pravice potrebne listine.
postopek osebnega stečaja - pogoji za začetek postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - delno in hkratno poplačilo navadnih upnikov - neobstoj premoženja - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - odpust obveznosti - nepopoln predlog
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno. Ni sporno, da je dolžnica insolventna, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov, ne bo dosežen.
ZZK-1 člen 89, 99, 100, 147, 148.. ZGO-1 člen 159, 159/2, 258.
odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka - pogoji za dovolitev vpisa - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izbris zaznambe
V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je pri predmetni nepremičnini zaznamovana prepoved zaradi nedovoljene gradnje na podlagi odločbe RS, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev. Pristojni gradbeni inšpektor je predlagal izbris te zaznambe, zato je sodišče predlogu pravilno ugodilo.
Obtoženka kot novinarka je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je objavila v novinarskem prispevku; ker prispevek ni bil pripravljen z namenom zaničevanja, pa njeno ravnanje tudi nima znakov kaznivega dejanja razžalitve.
spor majhne vrednosti – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – dejanska etažna lastnina – izvenknjižna dejanska lastnina – subrogacija
Tožeča stranka je zatrjevala, da sporna stavba ni vpisana v zemljiško knjigo, da pa je iz drugih listin razvidno, da je tožena stranka solastnica spornega objekta, da je med solastniki obstajal sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino ter da iz tega sporazuma, elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in pogodbe o medsebojnih odnosih izhaja, da je tožena stranka lastnica poslovnega prostora v stavbi ter solastnica 2,27% deleža skupnih delov stavbe. Iz takšnih trditev jasno izhaja, da je na sporni zgradbi etažna lastnina dejansko bila vzpostavljena (čeprav v zemljiško knjigo še ni vpisana).
Skladno s pravno teorijo se v praksi pojavljajo tri oblike dejanske etažne lastnine – izvenknjižna etažna lastnina, nedokončana etažna lastnina in navidezna solastnina. V obravnavanem primeru gre za tako imenovano izvenknjižno etažno lastnino, ko niti stavba niti njeni posamezni deli (še) niso evidentirani v nepremičninskih evidencah.
S stališčem, da uporaba 9. člena SZ-1 ni mogoča, če stavba (še) ni vpisana v zemljiško knjigo, se višje sodišče ne more strinjati.
obveznost plačila oskrbnine za vrtec - pogodbena zaveza staršev za plačilo oskrbnine - solidarna obveznost obeh staršev - otrok s sodno odločbo dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo enemu od staršev - uveljavljanje subvencionirane oskrbe v vrtcu
Dejstvo, da je bil otrok dodeljen v vzgojo, varstvo in oskrbo s sodno odločbo le enemu od staršev, v danem primeru materi in ne očetu (tožencu), v ničemer ne more spremeniti pogodbene obveznosti v z dne 20. 8. 2010 sklenjeni Pogodbi o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca, ki sta jo starša podpisala in se z njo zavezala k plačilu oskrbnine.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072605
ZGD-1 člen 512, 513, 513/2.
pravica družbenika do informacij in vpogleda – sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da je predlagatelj zahtevane podatke že prejel ter da ne obstoji zavrnitveni razlog, je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena.
elektronska vloga - nepopolna vloga - manjka elektronski podpis - objava sodbe - poziv na odpravo nekslepčnosti
Možnost, da bo tožeča stranka lahko dopolnila nesklepčno tožbo, je potrebno razlagati široko oziroma je sodišče ne sme prehitro izključiti, zato je načeloma potreben poziv po tretjem odstavku 318. člena ZPP.
Pred objavo sodba še ni bila perfektna, sodišče prve stopnje pa še ni bilo nanjo vezano, saj bi jo lahko kadarkoli pred objavo spremenilo. Objava sodbe o prvotnem tožbenem zahtevku pa ni več dopustna, če ni bila opravljena pred dopustno spremembo tožbe, saj mora sodišče odločiti v mejah postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
materialno dokazno breme – pravilo o dokaznem bremenu
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da ga nosi tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati v korist, ter tisti, ki dejstvo zatrjuje in ne tisti, ki ga zanika. Pravilo o dokaznem bremenu določa, da sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost.
stroški pravdnega postopka – izdelava izvedenskega mnenja – brezplačna pravna pomoč – izplačilo stroškov iz proračuna – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
Stroški s strani sodišča angažiranih sodnih izvedencev so stroški postopka. Ker je bila polovica izvedenine izplačana iz sredstev proračuna, to na odločitev o stroških postopka ne vpliva. Tožnik, ki stroškov ni plačal, z odmero stroškov ne bo okoriščen. Terjatev namreč na osnovi zakone preide na Republiko Slovenijo, iz proračuna katere so bili plačani.
Izdaja t. i. ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe je dopustna le v izjemnih primerih, zlasti takrat, ko bi stranki, ki zahteva varstvo, že tekom postopka nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda oziroma bi ji grozilo nasilje. Pri izdaji takšnih začasnih odredb, ko se njihova vsebina prekriva z zahtevkom, je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemno sredstvo zavarovanja in je njena izdaja dopustna izključno zaradi razloga, navedenega v drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Tožnik ni konkretno obrazložil in posledično tudi ni mogel dokazati relevantne škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove in da je tožena stranka dolžna tožeči stranki najkasneje v roku treh dni po izdaji začasne odredbe v celoti omogočiti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in tožeči stranki zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, ni utemeljen.
izvršljivost sodbe – potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – zavrženje pritožbe
Sodba postane pravnomočna in izvršljiva, ko zoper njo ni mogoče vložiti pravnega sredstva in je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok).
Zavrženje prepozne pritožbe in vročitev sklepa pritožbenega sodišča, s katerim je le-to zavrnilo pritožbo, ne vpliva na izvršljivost pravnomočne sodbe.
spor majhne vrednosti – (ne)odgovornost stranke za kršitev pogodbe – nezmožnost izpolnitve – protipraven odvzem lokala – trditveno in dokazno breme – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Napačno je pritožbeno stališče, da že sam protipraven odvzem lokala predstavlja dejanje tretje osebe, ki je toženi stranki preprečilo izpolnitev pogodbene obveznosti in hkrati ni bilo odvisno od volje pravdnih strank ter ga ti tudi nista mogli pričakovati, preprečiti ali odkloniti. Ker je do odvzema prišlo na podlagi razmerja, v katerem sta bili tožena stranka in tretja oseba, ki ji je lokal odvzela, bi tožena stranka njeno ravnanje nedvomno lahko pričakovala oziroma predvidela. Kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, namreč ta ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da tega ni mogla.
rok za dopolnitev tožbe - COVL - pravočasna vloga - pravočasna dopolnitev tožbe v več vlogah
Iz dopolnitve tožbe tožeče stranke, ki jo je vložila tožeča stranka brez pooblaščenca, res izhaja, da ta dejstev, ki utemeljujejo njen zahtevek, ni navedla, vendar je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno. Dopolnitev tožbe, ki jo je vložil pooblaščenec tožeče stranke 21. 6. 2016, je bila namreč pravočasna. V zadevi je 15-dnevni rok za dopolnitev tožbe pričel teči 9. 6. 2016 in je potekel 23. 6. 2016.
gradbena pogodba - ključ v roke - pogodbena kazen - dodatna dela - izvedba dokaza z izvedencem - dopolnitev mnenja po uradni dolžnosti
Določbe tega člena se nanašajo na izvajanje dokaza z izvedencem. Ker je ta faza dokazovanja v pristojnosti sodišča, za dodatna zaslišanja (da se odpravijo nejasnost, nepopolnost, protislovja, dvomi o pravilnosti mnenja) ali za ponovitev dokazovanja z istimi izvedenci ali (če se niti s tem ne odpravijo nejasnosti, nepopolnosti, protislovja in dvomi) z drugimi izvedenci, ni potrebna pobuda strank. Potem ko se sodišče odloči, da bo izvedlo dokaz z izvedencem, ga mora izvesti tako, kot je določeno v tem členu ter v členih 251 do 253 ZPP. Če ugotovi, da je izvid nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, mora te pomanjkljivosti po uradni dolžnosti odpraviti.
ZPP člen 151. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
nagrada izvedencu – odmera nagrade – oprava naloge – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – zahtevno mnenje
Nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in v zvezi s tem očitana nestrokovnost ni razlog, da sodišče ne bi smelo odmeriti nagrade izvedencu. Vsa sporna vprašanja v zvezi z izvedenskim mnenjem bo sodišče razčistilo v nadaljevanju postopka.
Pravilna je odmera po postavki za izdelavo zahtevnega mnenja v višini 276,00 EUR, saj pritožba z ničemer ne obrazloži, da ne gre za zahtevno mnenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0006935
SPZ člen 49, 49/1, 68. ZZK-1 člen 39, 48, 48/1. ZPP člen 214, 214/2.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – predznamba lastninske pravice – vknjižba – solastninska pravica – bremena skupne stvari – neprerekana dejstva
Lastninska pravica na nepremičnini se v zemljiško knjigo vpisuje z vknjižbo (39. člen ZZK-1). Predznamba vpisa te pravice v zemljiško knjigo pa je vpis, na podlagi katerega se sicer lastninska pravica pridobi, vendar le pod pogojem, če se predznamba kasneje opraviči (prvi odstavek 48. člena ZZK-1).
dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - načelo kontradiktornosti - pooblaščenec po zaposlitvi
Kar zadeva pritožbeni očitek, da so bila dela tožnika opravljena z napakami, pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da so trditve tožene stranke v tej zvezi povsem nekonkretizirane, poleg tega pa tožena stranka v tej zvezi tudi ni uveljavljala nobenega jamčevalnega zahtevka. Zato zgolj dejstvo, da se sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugovorom ni konkretno opredelilo, nikakor ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
URS člen 23. ZPP člen 394, 394-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka – rok za vložitev predloga za obnovo postopka – tek rokov – nova dejstva – pravica do sodnega varstva
Rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začne teči tedaj, ko stranka zve za ta dejstva. To, kdaj sta pritožnik in njegov pooblaščenec prejela prepis zvočnega posnetka, na trenutek, ko sta za dejstva zvedela in jih zato tudi mogla navesti, ne vpliva. Za nova dejstva sta zvedela, ko sta slišala izpoved na naroku za glavno obravnavo.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti - vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča (14. člen ZPP). V konkretnem primeru (ki obravnava isto dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v omenjeni kazenski zadevi) je zato sodišče prve stopnje vezano na omenjeno pravnomočno kazensko sodbo - tako glede vrste in vrednosti ukradenih stvari, upoštevaje ob tem, da je kvalifikatorni znak te sodbe tudi v tem, da je znašala vrednost ukradenih stvari najmanj 50.000,00 EUR, torej več kot znaša v konkretnem primeru zavarovalna vsota (40.000,00 EUR) iz naslova zavarovalne police, s katero je tožeča stranka pri toženi stranki zavarovala nevarnost vloma in ropa v zlatarni D. d.o.o.