OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodnina - škoda - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje
Protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti se priznava le, če so odločbe obremenjene s kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka. Protipravnost ni podana pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka. Čeprav sta bili odločbi o zaključku bolniškega staleža v sodnem postopku odpravljeni in tožniku priznan bolniški stalež, to še ne pomeni, da je mogoče organoma tožene stranke očitati protipravno ravnanje, torej da bi ravnala malomarno z nezadostno mero strokovne skrbnosti. Ker ni izkazana protipravnost ravnanja tožene stranke, je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine neutemeljen.
Zvočno ali slikovno snemanje naroka (125.a člen ZPP) je zakonska možnost in ne dolžnost sodišča. Sodišče prve stopnje ni storilo postopkovne kršitve, ko se je odločilo za možnost iz 124. člena ZPP, da se zapisnik sestavi na način, da sodnik ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik.
Poškodba na službenem vozilu je bila posledica škodnega dogodka (ker je vozilo udarilo v neko oviro oziroma zapeljalo s ceste). Za popravilo poškodbe, ki izvira iz škodnega dogodka (prometne nesreče), je bilo predvideno kritje iz zavarovanja avtomobilskega kaska, ki je bilo za službeno vozilo sklenjeno pri F. zavarovalnici, d. d. Toženec tožeče stranke ni obvestil o nastanku poškodbe na službenem vozilu, s čimer je onemogočil uveljavljanje zavarovalnine iz zavarovanja avtomobilskega kaska, kar je sodišče prve stopnje opredelilo kot hudo malomarno ravnanje.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki o plači - matična evidenca
Toženec tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni upošteval plače za prvih 6 mesecev leta 1991, čeprav je zatrjeval, da se za to obdobje upošteva enaka plača, kakor jo je prejemal v mesecu decembru 1990, saj je opravljal enaka dela. Če v matični evidenci zavarovanca za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca, ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se ne bi upoštevala tudi plača zavarovanca za del relevantnega obdobja, ki temelji na znanih podatkih o njegovi plači. Zato je pritožbeno sodišče odpravilo izpodbijani odločbi glede višine pokojninske dajatve in zadevo vrnilo tožencu, da ugotovi dejansko stanje v zvezi s trditvami tožnika o višini njegove plače v prvih 6 mesecih leta 1991 in nato ponovno odloči o višini pokojnine.
URS člen 50. ZSVarPre člen 4, 27, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11. ZZZDR člen 124.
denarna socialna pomoč - krivdni razlogi - načela morale
V nasprotju z načeli morale bi bilo šteti, da oseba ne dosega minimalnega dohodka zato, ker stanovanja, katerega formalnopravno je sicer lastnica, čeprav naj bi ga dejansko kupila starša, v njem živela že 40 let in pred tem imela celo brezplačno dosmrtno služnostno pravico, ni prodala tretji osebi, temveč staršem, od katerih zaradi njune visoke starosti in nizkih prejemkov, kupnine ni nikoli prejela. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je tožnica s tem, ko je nepremičnino neodplačno odsvojila svojima staršema, sama vplivala na to, da je izgubila sredstva, s katerimi bi si lahko zagotovila preživetje, zaradi česar do denarne socialne pomoči ni upravičena, ne more biti sprejemljivo. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani odločbi o zavrnitvi pravice do denarne socialne pomoči odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, v katerem bo potrebno upoštevati razloge, zaradi katerih je sploh prišlo do sklenitve navidezne kupoprodajne pogodbe med tožnico in njenima staršema ter dejstvo, da starša tožnici kupnine nista plačala.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom je pogodbene narave. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna doktrina, in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja.
Odgovornost za škodo je posledica realiziranega tveganja, na katerega zaradi kršitve pogodbenih obveznosti (opustitve pojasnilne dolžnosti) tožnik kot pacient ni pristal.
Zagovornik nima prav, da iz izpodbijane sodbe ni razvidno, v čem naj bi bila lažna vsebina obravnavanih računov, saj je v opisu dejanja v izreku sodbe ta očitek konkretno opredeljen z navedbo, da so bile z navedenimi računi zaračunane dobave blaga, ki je bilo prenešeno neodplačno.
Okrožni državni tožilki ni mogoče slediti, ko trdi, da bi moralo sodišče prve stopnje za obravnavano kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin izreči zaporno kazen. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno spoznalo, da je mogoče pričakovati, da obdolženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj, kar pomeni, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
Cena del je lahko določena od zneska enote dogovorjenih del ali v skupnem znesku za celoten objekt, kar je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 131, 131/2, 153. ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 36, 36/1.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – delo na višini – vmesna sodba
Tožnik se je poškodoval v času opravljanja dela za toženo stranko kot delodajalca. S sodelavcem je na zunanjem stopnišču objekta na kovinsko konstrukcijo varil kovinske nastavke, ki so namenjeni kasnejši pritrditvi stekla na konstrukcijo stopnišča. Tožnik, ki je stal na medetaži stopnišča na podestu, tj. na višini štiri do pet metrov, se je sklonil, pri tem se mu je zavrtelo, zaradi česar je padel med konstrukcijo stopnišča in gradbenim odrom, ki je bil postavljen ob stopnišču, na betonska tla. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da predstavlja delo na višini štirih do petih metrov, ki ga je v času nezgode opravljal tožnik, nevarno dejavnost. Pri takem delu vedno obstaja možnost padca. To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo strokovnjaka in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a kljub vsemu je ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti1. Tožena stranka zato v obravnavanem primeru za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca, odgovarja ne glede na krivdo na podlagi drugega odstavka 131. člena OZ.
zavrženje tožbe – procesna legitimacija – ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje je kot razlog za zavrženje tožbe zoper drugotoženo stranko navedlo utemeljenost njenega ugovora glede pomanjkanja procesne legitimacije. V zvezi s tem je izpostavilo dejstvo, da je bil tožnik delavec prvotožene, ne pa drugotožene stranke, ki je bila naročnik del na gradbišču, na katerem se je tožnik poškodoval. Posledično je zaključilo, da drugotožena stranka ne more biti zavezana za plačilo odškodnine za nesrečo pri delu in je tožbo za plačilo odškodnine glede nje zavrglo.
Kljub temu da je drugotožena stranka svoj ugovor iz odgovora na tožbo poimenovala ugovor procesne legitimacije, je po vsebini podala ugovor pasivne legitimacije, da sama ne more biti nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja, ki ga uveljavlja tožnik, ne pa, da je podala ugovor procesne legitimacije. Medtem ko se stvarna legitimacija nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka, se ugovor procesne legitimacije nanaša na vprašanje upravičenja sprožiti konkretni spor, tega pa drugotožena stranka glede tožnika ni uveljavljala. Zato bi utemeljeni ugovor tožene stranke lahko imel za posledico le zavrnitev tožbenega zahtevka, ne pa zavrženja tožbe glede drugotožene stranke.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalidnost
Pri tožnici ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerem je delala, to je čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij oziroma za poklicno napredovanje. To pomeni, da pri tožnici ni prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bilo pri njej mogoče ugotoviti invalidnost definirano v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2, toliko manj pa takšnega stanja, kot je določeno v 1. alineji drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in torej popolne nezmožnosti za delo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Po 3. odstavku 403. člena ZPIZ-2 je pravico do invalidnine mogoče priznati le še za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Pri tožnici ne gre za zmanjšanje onesposobljenosti organov oziroma delov telesa, ki bi ga bilo mogoče pripisati poškodbi pri delu ali poklicni bolezni, zato ji ni mogoče priznati pravice do invalidnine.
upravnik – plačilo sredstev v rezervni sklad – vodenje sredstev računa rezervnega sklada – poseben transakcijski račun – odgovor na odgovor na pritožbo
V prvem odstavku 42. člena SZ-1 in drugem odstavku 119. člena SPZ je določeno, da sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, vodi upravnik na posebnem transakcijskem računu. To pa je račun, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, o katerem je zaradi vloženega ugovora toženca odločalo sodišče v tem pravdnem postopku.
ZUTD člen 11, 113, 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 39, 41.
brezposelnost - izbris iz evidence brezposelnosti - zaposlitveni načrt
Tožnik je bil z zaposlitvenim načrtom seznanjen, da ima neizpolnjevanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu lahko za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Vendar do takšne posledice in prenehanja zaradi neizpolnjevanja dogovorov lahko pride le pod pogojem, da je bil tožnik k tožencu pravilno vabljen. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Izpodbijana sodba je v celoti utemeljena na indicih, ki jih je zatrjevala in dokazovala tožena stranka, na kateri je tudi dokazno breme, da je tožnik storil kršitev, ki se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je kot policist izdal plačilni nalog brez podlage), in da ima ta kršitev znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 295. člena KZ-1. Gre za t. i. indično sodbo, pri kateri se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva in neprepričljiva, saj sodišče pri svojem odločanju ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov oziroma je določenim dokazom, ne da bi to razumno obrazložilo, dalo večjo težo kot drugim. Stranka, ki nosi dokazno breme, mora za svoj uspeh postavljene trditve dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bo o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom. Razlogi v sodbi, ki se nanašajo na ugotovitve o posameznih indicih so nejasni, zato pritožba utemeljeno uveljavlja, da je podan pritožbeni razlog nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pa tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 106, 106/6, 113, 113/1, 113/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna dodelitev otroka enemu izmed staršev – prepoved stikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku začasno prepovedalo stike z otrokom. Ob takšni odločitvi dolžnik ne more več sodelovati in odločati o vprašanjih, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, razen o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (glej prvi in drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar pomeni, da bo o vprašanjih, ki bistveno ne vplivajo na otrokov razvoj odločala upnica, ki zato utemeljeno zahteva, da se ji otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo. V postopku so bili ugotovljeni številni spori med strankama, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, kar le dodatno potrjuje utemeljenost predloga upnice, da se ji otrok tudi formalno začasno dodeli v varstvo in vzgojo, čeprav otrok trenutno že biva z upnico in so dolžniku prepovedani stiki z otrokom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079664
ZIL-1 člen 47, 50. Direktiva ES št. 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 7. ZPP člen 212, 337, 337/1.
znamka - soglasje imetnika znamke - pravice iz znamke - prepoved uporabe zavarovanega znaka - kršitveno ravnanje - Evropski gospodarski prostor - izrecno soglasje - implicitno soglasje - odpoved uveljavljanju pravice do nasprotovanja uvozu - volja o odpovedi - trditveno in dokazno breme v zvezi s soglasjem - originalnost copat - ius novorum
Dejstvo, da so zaseženi copati popolnoma identični copatom tožeče stranke in da so kode na copatih originalne (kar bi lahko pomenilo, da gre za originalne proizvode C.), ne zadošča za izkaz soglasja tožeče stranke toženi stranki, da v gospodarskem prometu uporablja njene znamke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da je imela soglasje tožeče stranke, da je zasežene copate dala na trg oziroma da je copate dala na trg oseba, ki je za takšno dejanje imela soglasje oziroma dovoljenje tožeče stranke. Nezakonito je dan na trg tudi proizvod, ki ga proda jemalec licence, ki nima prodajne, ampak samo proizvodno licenco in tudi proizvod, ki ga jemalec licence proda zunaj območja, za katero mu je licenca podeljena, če prepoved prodaje ne pomeni nedopustnega omejevanja konkurence. V obeh primerih je kršitev pravic iz znamke podana.
Tožena stranka bi morala določno zatrjevati obstoj izrecnega ali implicitnega soglasja tožeče stranje, da so v obravnavanem primeru podana dejstva in okoliščine, iz katerih nedvoumno izhaja volja o odpovedi pravice imetnika znamke, da nasprotuje dejanju spornih copat na trg v Evropskem gospodarskem prostoru.
Da bi se tožena stranka uspela izogniti obsodbi zaradi kršitve znamk tožeče stranke, bi tudi v primeru, da bi šlo za originalne športne copate, tožena stranka morala trditi in dokazati, da je copate kupila pri uradnem proizvajalcu oziroma prodajalcu teh športnih copat.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – sosporniki
Pravila v postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Pri spornem določilu mora sodišče kot vsebino pogodbe vzeti skupen namen sopogodbenikov. Namen posameznega sopogodbenika ostaja nepomemben; le če je mogoče ugotoviti, da sta se oba sopogodbenika pisno izrazila drugače, kot je bil njun (resnični) dogovor, je njun (resnični), vendar pa nepravilno zapisani dogovor, postal pogodbena vsebina.
ZPP člen 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
dokaz z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedenca – pripombe pravdnih strank – plačilo dodatnega predujma – dodatna vprašanja izvedencu – nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja
Če sodišče meni, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, mora od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni.
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenca v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.