Trditve o prikrajšanju nujnega deleža zapustnikove hčerke B. B. se ne nanašajo na njeno zahtevo za zmanjšanje zapustnikovih oporočnih razpolaganj, pač pa zahteva vrnitev daril (ali nepremičnine, ki da je predmet predmetne prodajne pogodbe ali neplačanega (tretjega) obroka kupnine).
Dejstvo je, da (oporočni) dedič A. A. daril ne priznava oziroma meni, da so le-ta, ker ni zakoniti dedič, pravno neupoštevna. Pritožnica zato ne more z uspehom svojih upravičenj uveljavljati v zapuščinskem postopku, pač pa le v pravdi. Nanjo pa je z izpodbijanim sklepom napotena. Za nadaljnji tek zapuščinskega postopka torej ni pravnega interesa.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077555
ZIZ člen 15, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – trditveno in dokazno breme v postopku prisilnega zavarovanja terjatve – navedba izvršilnega naslova v predlogu – specifikacija terjatev v izvršilnem naslovu – smiselna uporaba pravil pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme je v postopku zavarovanja drugačno kot v pravdnem postopku, ker upnik v tem primeru že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato upniku terjatve v predlogu za zavarovanje ni treba natančneje pojasniti. Izvršilni naslov je bil v predlogu za zavarovanje zatrjevan in priložen, pritožniku pa v tem postopku hkrati s sklepom o zavarovanju tudi vročen. V njem so posamezne glavnice in obračunane obresti ter stopnja obrestne mere povzete jasno in razdelano.
IZVRŠILNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077549
ZIZ člen 17, 55, 55/1, 55/1-8, 226, 233. ZDR-1 člen 136. OZ člen 311, 312, 312/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – nadomestilo plače – zadrževanje in pobot izplačila plače – pobot terjatve do delavca z delodajalčevo obveznostjo plačila – prepoved pobota – judikatna terjatev – ugovorni razlog – načelo stroge formalne legalitete – tipiziran izrek – razlaga izreka – odločba Ustavnega sodišča – ugotavljanje obdobja, za katero je prisojena terjatev – nova zaposlitev upnika
Prepoved delodajalcu, da ta ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, se ne nanaša na situacijo, ko dolžnik v izvršilnem postopku v pobot uveljavlja svojo judikatno terjatev kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Namen prepovedi pobota je v preprečevanju samovoljnega pobotavanja terjatev s strani delodajalca (zaščiti delavca kot šibkejše stranke) ob izplačilu plače v času trajanja delovnega razmerja (sam člen je naslovljen kot „zadrževanje in pobot izplačila plače“) in ne v omejevanju ugovornih razlogov.
Kadar je izrek pravne odločbe zelo zgoščen in tudi tipiziran in samo iz njega ni mogoče razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Če je iz izreka jasno razvidno, da gre za točno datumsko opredeljeno obdobje, že iz navedenega razloga ni mogoče oceniti, da bi bilo sodišču prve stopnje prepuščeno ugotavljanje obdobja, za katero upniku pripada prisojena terjatev. Dolžnik je dejstvo nove zaposlitve upnice v delovnem sporu uveljavljal (in sicer v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo), vendar z njim ni uspel. Ne gre torej za dejstvo, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato dejstva nove zaposlitve upnice dolžnik ne more uveljavljati v konkretnem izvršilnem postopku.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1a, 12, 12/3. ZPIZ-1 člen 88, 88/3, 89. ZPIZ-2 člen 79, 79/3. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - pravica do povrnitve stroškov rehabilitacije - pristojnost socialnega sodišča - socialni spor
Spor o povrnitvi stroškov poklicne rehabilitacije predstavlja socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za kakršnega je po 1.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 106, 106/6, 113, 113/1, 113/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna dodelitev otroka enemu izmed staršev – prepoved stikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku začasno prepovedalo stike z otrokom. Ob takšni odločitvi dolžnik ne more več sodelovati in odločati o vprašanjih, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, razen o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (glej prvi in drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar pomeni, da bo o vprašanjih, ki bistveno ne vplivajo na otrokov razvoj odločala upnica, ki zato utemeljeno zahteva, da se ji otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo. V postopku so bili ugotovljeni številni spori med strankama, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, kar le dodatno potrjuje utemeljenost predloga upnice, da se ji otrok tudi formalno začasno dodeli v varstvo in vzgojo, čeprav otrok trenutno že biva z upnico in so dolžniku prepovedani stiki z otrokom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079664
ZIL-1 člen 47, 50. Direktiva ES št. 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 7. ZPP člen 212, 337, 337/1.
znamka - soglasje imetnika znamke - pravice iz znamke - prepoved uporabe zavarovanega znaka - kršitveno ravnanje - Evropski gospodarski prostor - izrecno soglasje - implicitno soglasje - odpoved uveljavljanju pravice do nasprotovanja uvozu - volja o odpovedi - trditveno in dokazno breme v zvezi s soglasjem - originalnost copat - ius novorum
Dejstvo, da so zaseženi copati popolnoma identični copatom tožeče stranke in da so kode na copatih originalne (kar bi lahko pomenilo, da gre za originalne proizvode C.), ne zadošča za izkaz soglasja tožeče stranke toženi stranki, da v gospodarskem prometu uporablja njene znamke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da je imela soglasje tožeče stranke, da je zasežene copate dala na trg oziroma da je copate dala na trg oseba, ki je za takšno dejanje imela soglasje oziroma dovoljenje tožeče stranke. Nezakonito je dan na trg tudi proizvod, ki ga proda jemalec licence, ki nima prodajne, ampak samo proizvodno licenco in tudi proizvod, ki ga jemalec licence proda zunaj območja, za katero mu je licenca podeljena, če prepoved prodaje ne pomeni nedopustnega omejevanja konkurence. V obeh primerih je kršitev pravic iz znamke podana.
Tožena stranka bi morala določno zatrjevati obstoj izrecnega ali implicitnega soglasja tožeče stranje, da so v obravnavanem primeru podana dejstva in okoliščine, iz katerih nedvoumno izhaja volja o odpovedi pravice imetnika znamke, da nasprotuje dejanju spornih copat na trg v Evropskem gospodarskem prostoru.
Da bi se tožena stranka uspela izogniti obsodbi zaradi kršitve znamk tožeče stranke, bi tudi v primeru, da bi šlo za originalne športne copate, tožena stranka morala trditi in dokazati, da je copate kupila pri uradnem proizvajalcu oziroma prodajalcu teh športnih copat.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vročanje pisanj – vročanje dopolnitve tožbe – način vročanja – osebna vročitev – vročanje v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve
Vročevalec bi po tem, ko osebna vročitev ni bila možna, moral pusti v hišnem predalčniku obvestilo (in ne pisanja), v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.
Stališče, da po preteku veljavnosti bančne garancije banka ni dolžna izplačati zneska garancije, čeprav je upravičenec iz bančne garancije zahtevek na unovčenje garancije podal pravočasno, je materialnopravno zmotno.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080222
URS člen 22. OZ člen 179. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri prometni nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nihajna poškodba vratne hrbtenice – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obvezno zavarovanje v prometu – kršitev zavarovalne pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – regresna tožba – sklepčnost tožbe
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da za regresno tožbo zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Tožba, ki navedene trditve vsebuje, je zato sklepčna. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožnica, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
podaljšanje zadržanja v varovanem oddelku - predlagatelj
Določbo 77. člena je potrebno uporabljati v povezavi z namenom celotnega poglavja zakona - „Sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča“. Sam drugi odstavek tega člena napotuje na smiselno uporabo določb tega dela zakona.
Če zavarovanec opravičeno verjame, da je ključe avtomobila nekje založil, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, je situacija podobna kot v primeru, če sploh ne ve, da jih je izgubil.
V kakšnem roku je dolžna zavarovalnica ugotoviti obstoj in znesek obveznosti in izplačati zavarovalnino, je določeno v 943. členu OZ. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči rok za plačilo zavarovalnine od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. V konkretnem primeru je zavarovalnica odklonila zahtevek iz kasko zavarovanja na podlagi trditev samega zavarovanca v prijavi, da ključev ne more vrniti, ker jih je izgubil in na podlagi pogodbenega določila, da zahtevek lahko zavrne, če je zavarovanec o tem ni nemudoma obvestil. Šele v sodnem postopku se je ugotovilo, da ima za tako opustitev v konkretnem primeru zavarovanec opravičilo, kar izključuje pravico zavarovalnice, da zmanjša svojo obveznost.
Za zamudo zavarovalnice v konkretnem primeru ni ključen trenutek, ko je na pogodbeni podlagi odklonila zahtevek, pač pa ko je sodišče ugotovilo s sodbo obstoj obveznosti zavarovalnice.
izbris družbe brez likvidacije – ugovor upnika – ustavitev postopka izbrisa – procesna legitimacija za pritožbo – pritožba subjekta vpisa
Po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP se proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa lahko pritoži predlagatelj postopka. Že zgoraj je bilo obrazloženo, da se je v obravnavanem primeru začel postopek izbrisa po uradni dolžnosti in ne na predlog upravičenega predlagatelja iz 433. člena ZFPPIPP. Subjektu vpisa torej zakon ne priznava procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa.
OZ člen 5, 5/1, 619, 632, 632/1, 633, 633/2, 634, 637, 637/1, 639, 639/3, 641.
podjemna pogodba – obveznost prevzeti delo – zavrnitev prevzema – načelo vestnosti in poštenja
Stranka lahko zavrne plačilo odmene za podjemnikovo delo, če ima razlog za zavrnitev prevzema. Razlog za zavrnitev prevzema je predvsem obstoj očitnih napak. Te pa mora tožena stranka grajati.
Tožena stranka bi lahko zavrnila prevzem tudi iz drugih tehtnih razlogov. Kot razlog za zavrnitev pride vsaj načeloma v poštev tudi ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072618
ZGD-1 člen 481, 481/3, 481/3-8. OZ člen 564. ZSReg člen 29, 34, 39, 39-3.
prenos poslovnega deleža – sprememba družbenika – sprememba družbene pogodbe – pogodba o preužitku
Poleg nepremičnin, kar je bilo storjeno s preužitkarsko pogodbo, so lahko predmet preužitkarske pogodbe tudi premičnine oziroma druge premoženjske pravice. Med te sodi tudi poslovni delež, ki ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi v pravnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).
Prenos poslovnega deleža je mogoč tudi na podlagi preužitkarske pogodbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078117
ZASP člen 128, 128/2, 130. Tarifa Zavoda IPF za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov člen 3, 3/2, 3/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. ZIZ člen 38, 62, 62/2. ZPP člen 154. ZOdvT tarifna številka 3102.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo – višina nadomestila – radiodifuzno oddajani televizijski programi – minimalno nadomestilo – redakcijska napaka – jezikovna razlaga – stroški opomina – stroški postopka – nagrada za narok
Določba 3. točke 3. člena Tarife jasno predpisuje, da se nadomestilo iz te točke uporablja „ne glede na določbo prve točke tega člena“, ki določa nadomestilo le za izdajatelje radijskega programa. Za izdajatelje televizijskega programa torej v vsakem primeru velja nadomestilo, določeno v 2. točki 3. člena Tarife.
Ker tožeča stranka zaradi zakonsko določene nepridobitnosti njene izključne dejavnosti ne ustreza definiciji gospodarskega subjekta po ZPreZP-1, prav tako pa ne spada med javne organe, ZPreZP-1 zanjo ne velja.
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo (enako velja tudi za bodočo nepremoženjsko škodo) je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, po katerih odmerja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je načela individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja ter strahu) in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in ki odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje). Zato bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079655
OZ člen 164, 164/1, 631.
gradbena pogodba - terjatve sodelavcev do podjemnika - pripoznane terjatve - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - sporna vsota - izpolnitev glavnemu izvajalcu - več izvajalcev - protipravnost ravnanja naročnika - predvidljivost posledice - potrjene situacije podizvajalcev - stanje pred nastankom škode
Za odločitev je relevantno, ali je s plačilom G. d. d. izčrpana tudi vsota, ki jo tožena stranka dolguje K. d. d, za dela njenih podizvajalcev. Smisel določbe v Gradbeni pogodbi, da dajeta izvajalca pooblastilo toženki, da bo na podlagi predloženih potrjenih situacij podizvajalcev, plačala te situacije njim, je prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Če se izkaže, da je toženka izvajalcu G. d. d. plačala tisto, česar temu izvajalcu ni dolgovala, pač pa kar bi bil od nje upravičen terjati K. d. d., na podlagi 630. člena OZ pa tožnik kot njegov podizvajalec, za dela, ki jih je dokončal še v letu 2012, je njeno ravnanje v razmerju do tožnika lahko protipravno. Po določbi prvega odstavka 164. člena OZ pa je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
sprememba tožbe - dopustnost spremembe tožbe - smotrnost
Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080188
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
pravica do rehabilitacije in odškodnine – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – enotna odškodnina – višina odškodnine – odgovornost države za delo državnih organov – pravica do povračila škode
Povrnitev škode, ki je v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom, je predvidena že na ustavni ravni. Z zakonom je predvidena objektivna odgovornost države za povrnitev te škode. Objektivna odgovornost za škodo, ki je posledica uvedbe in teka kazenskega postopka, ki se ni končal z obsodilo sodbo, pa v XXXII. poglavju ZKP, niti v drugih pozitivnih predpisih, ni predvidena. Za povrnitev te škode morajo biti podane predpostavke, ki jih za odškodninsko odgovornost države predvidevajo splošni obligacijski predpisi; med njimi protipravnost ravnanja pri opravljanju službe ali dejavnosti državnega organa.