namen posojila – prekoračitev trditvene podlage – dokazno breme – pravica do izjave
Pritožnica utemeljeno opozarja, da je v obravnavani zadevi bistveno, za kateri namen sta toženka in pokojni A. posojilo dejansko porabila, in ne kako bi bilo po presoji sodišča v njuni situaciji najbolj razumno postopati. Sodišče bi moralo namen danega posojila ugotoviti na podlagi konkretnih okoliščin obravnavane zadeve. Če tega na podlagi izvedenih dokazov ne bi moglo zanesljivo ugotoviti, bi moralo v skladu z 215. členom ZPP odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080188
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
pravica do rehabilitacije in odškodnine – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – enotna odškodnina – višina odškodnine – odgovornost države za delo državnih organov – pravica do povračila škode
Povrnitev škode, ki je v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom, je predvidena že na ustavni ravni. Z zakonom je predvidena objektivna odgovornost države za povrnitev te škode. Objektivna odgovornost za škodo, ki je posledica uvedbe in teka kazenskega postopka, ki se ni končal z obsodilo sodbo, pa v XXXII. poglavju ZKP, niti v drugih pozitivnih predpisih, ni predvidena. Za povrnitev te škode morajo biti podane predpostavke, ki jih za odškodninsko odgovornost države predvidevajo splošni obligacijski predpisi; med njimi protipravnost ravnanja pri opravljanju službe ali dejavnosti državnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0087210
URS člen 23. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZIZ člen 4.
sodna pristojnost – zavrženje tožbe – pravica do sodnega varstva – zahteva za posredovanje podatkov od tretje osebe – banka – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – actio pauliana
Pogoji za zavrženje tožbe v obravnavanem primeru niso podani. Sodišče prve stopnje je namreč samo presodilo, da glede na zatrjevano pravno podlago sodna pristojnost v tem primeru obstoji oziroma da tožeča stranka sodno varstvo ima.
Pogoji za zavrženje tožbe bi bili izpolnjeni le, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ.
sprememba tožbe - dopustnost spremembe tožbe - smotrnost
Dokončna ureditev razmerja med pravdnima strankama mora biti tudi poštena. Zato ne bi bilo prav zavračati zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova odškodnine, ki ga tožnik pred okrajnim sodiščem postavi najprej nizko, iz naknadno pridobljenega izvedenskega mnenja pa izhaja velika verjetnost, da bi pravična odškodnina lahko bila mnogo višja, o kakršni razsojajo okrožna sodišča.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 106, 106/6, 113, 113/1, 113/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna dodelitev otroka enemu izmed staršev – prepoved stikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku začasno prepovedalo stike z otrokom. Ob takšni odločitvi dolžnik ne more več sodelovati in odločati o vprašanjih, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, razen o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (glej prvi in drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar pomeni, da bo o vprašanjih, ki bistveno ne vplivajo na otrokov razvoj odločala upnica, ki zato utemeljeno zahteva, da se ji otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo. V postopku so bili ugotovljeni številni spori med strankama, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, kar le dodatno potrjuje utemeljenost predloga upnice, da se ji otrok tudi formalno začasno dodeli v varstvo in vzgojo, čeprav otrok trenutno že biva z upnico in so dolžniku prepovedani stiki z otrokom.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079664
ZIL-1 člen 47, 50. Direktiva ES št. 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 7. ZPP člen 212, 337, 337/1.
znamka - soglasje imetnika znamke - pravice iz znamke - prepoved uporabe zavarovanega znaka - kršitveno ravnanje - Evropski gospodarski prostor - izrecno soglasje - implicitno soglasje - odpoved uveljavljanju pravice do nasprotovanja uvozu - volja o odpovedi - trditveno in dokazno breme v zvezi s soglasjem - originalnost copat - ius novorum
Dejstvo, da so zaseženi copati popolnoma identični copatom tožeče stranke in da so kode na copatih originalne (kar bi lahko pomenilo, da gre za originalne proizvode C.), ne zadošča za izkaz soglasja tožeče stranke toženi stranki, da v gospodarskem prometu uporablja njene znamke. Tožena stranka bi morala trditi in dokazati, da je imela soglasje tožeče stranke, da je zasežene copate dala na trg oziroma da je copate dala na trg oseba, ki je za takšno dejanje imela soglasje oziroma dovoljenje tožeče stranke. Nezakonito je dan na trg tudi proizvod, ki ga proda jemalec licence, ki nima prodajne, ampak samo proizvodno licenco in tudi proizvod, ki ga jemalec licence proda zunaj območja, za katero mu je licenca podeljena, če prepoved prodaje ne pomeni nedopustnega omejevanja konkurence. V obeh primerih je kršitev pravic iz znamke podana.
Tožena stranka bi morala določno zatrjevati obstoj izrecnega ali implicitnega soglasja tožeče stranje, da so v obravnavanem primeru podana dejstva in okoliščine, iz katerih nedvoumno izhaja volja o odpovedi pravice imetnika znamke, da nasprotuje dejanju spornih copat na trg v Evropskem gospodarskem prostoru.
Da bi se tožena stranka uspela izogniti obsodbi zaradi kršitve znamk tožeče stranke, bi tudi v primeru, da bi šlo za originalne športne copate, tožena stranka morala trditi in dokazati, da je copate kupila pri uradnem proizvajalcu oziroma prodajalcu teh športnih copat.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072608
OZ člen 159, 169, 246, 299, 597, 597/1, 597/4, 943, 943/1, 965, 965/1.
najemna pogodba – najemnikove pravice, če ima stvar kakšno napako – zavarovalna pogodba – direktna tožba – odškodnina – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – compensatio lucri cum damno – trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti
Na temelju 169. člena OZ je oškodovanec dolžan zgolj postaviti trditve o višini škode. Odgovorna oseba pa je tista, ki lahko takšnim trditvam, kot pretiranim, nasprotuje. Uveljavlja lahko na primer, da je za oškodovanca nastala s škodnim dogodkom korist, zaradi katere je njegova škoda manjša, kot sam trdi, da je. Vendar je trditveno in dokazno breme na odgovorni osebi, praviloma torej na oškodovancu.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče smelo ugotavljati tožničino škodo le z izvedencem. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi terjalo posebno strokovno znanje. Predvsem pa v pravdnem postopku velja načelo proste dokazne presoje.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072618
ZGD-1 člen 481, 481/3, 481/3-8. OZ člen 564. ZSReg člen 29, 34, 39, 39-3.
prenos poslovnega deleža – sprememba družbenika – sprememba družbene pogodbe – pogodba o preužitku
Poleg nepremičnin, kar je bilo storjeno s preužitkarsko pogodbo, so lahko predmet preužitkarske pogodbe tudi premičnine oziroma druge premoženjske pravice. Med te sodi tudi poslovni delež, ki ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi v pravnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).
Prenos poslovnega deleža je mogoč tudi na podlagi preužitkarske pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079655
OZ člen 164, 164/1, 631.
gradbena pogodba - terjatve sodelavcev do podjemnika - pripoznane terjatve - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - sporna vsota - izpolnitev glavnemu izvajalcu - več izvajalcev - protipravnost ravnanja naročnika - predvidljivost posledice - potrjene situacije podizvajalcev - stanje pred nastankom škode
Za odločitev je relevantno, ali je s plačilom G. d. d. izčrpana tudi vsota, ki jo tožena stranka dolguje K. d. d, za dela njenih podizvajalcev. Smisel določbe v Gradbeni pogodbi, da dajeta izvajalca pooblastilo toženki, da bo na podlagi predloženih potrjenih situacij podizvajalcev, plačala te situacije njim, je prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Če se izkaže, da je toženka izvajalcu G. d. d. plačala tisto, česar temu izvajalcu ni dolgovala, pač pa kar bi bil od nje upravičen terjati K. d. d., na podlagi 630. člena OZ pa tožnik kot njegov podizvajalec, za dela, ki jih je dokončal še v letu 2012, je njeno ravnanje v razmerju do tožnika lahko protipravno. Po določbi prvega odstavka 164. člena OZ pa je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1a, 12, 12/3. ZPIZ-1 člen 88, 88/3, 89. ZPIZ-2 člen 79, 79/3. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - pravica do povrnitve stroškov rehabilitacije - pristojnost socialnega sodišča - socialni spor
Spor o povrnitvi stroškov poklicne rehabilitacije predstavlja socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za kakršnega je po 1.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
ZSReg člen 9, 9/1, 9/2, 13, 13/2, 29, 34, 34/1, 35, 35/4. ZIZ člen 165, 165/3.
vrstni red obravnavanja zadev – vpis po uradni dolžnosti – zaznamba sklepa o izvršbi na delež družbenika – neutemeljen predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbenika
Zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo. V odločbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika.
Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis, nato pa je dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo (enako velja tudi za bodočo nepremoženjsko škodo) je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, po katerih odmerja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je načela individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja ter strahu) in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in ki odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje). Zato bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča že izdelano izvedensko mnenje izvedenca dr. V. v drugi zadevi, ki je bilo po navedbah tožnika, tožniku v izrazito škodo, ne more nuditi podlage za zaključek o izvedenčevem vnaprejšnjem prepričanju o tem, da bo tudi v predmetni zadevi podal za tožnika neugodno izvedensko mnenje.
Če zavarovanec opravičeno verjame, da je ključe avtomobila nekje založil, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, je situacija podobna kot v primeru, če sploh ne ve, da jih je izgubil.
V kakšnem roku je dolžna zavarovalnica ugotoviti obstoj in znesek obveznosti in izplačati zavarovalnino, je določeno v 943. členu OZ. Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči rok za plačilo zavarovalnine od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. V konkretnem primeru je zavarovalnica odklonila zahtevek iz kasko zavarovanja na podlagi trditev samega zavarovanca v prijavi, da ključev ne more vrniti, ker jih je izgubil in na podlagi pogodbenega določila, da zahtevek lahko zavrne, če je zavarovanec o tem ni nemudoma obvestil. Šele v sodnem postopku se je ugotovilo, da ima za tako opustitev v konkretnem primeru zavarovanec opravičilo, kar izključuje pravico zavarovalnice, da zmanjša svojo obveznost.
Za zamudo zavarovalnice v konkretnem primeru ni ključen trenutek, ko je na pogodbeni podlagi odklonila zahtevek, pač pa ko je sodišče ugotovilo s sodbo obstoj obveznosti zavarovalnice.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085965
URS člen 26. ZKP člen 110.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja policije – nastanek škode – zaseg predmetov v predkazenskem postopku – zastaranje – ustavitev postopka – vrnitev zaseženih predmetov
Če tožnik ni bil lastnik zaseženih predmetov, mu škoda v smislu zmanjšanja premoženja ni mogla nastati (ne glede na to, ali je on tisti, ki so mu bili predmeti zaseženi). Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zato ni utemeljen.
Napačno je stališče tožeče stranke, da že samo dejstvo, da so bila plačila izvedena v tem obdobju, pomeni, da so dejanja izpodbojna – da torej že iz tega izhaja, da je tožeča stranka ob njihovi izvedbi bila insolventna, tožena stranka pa je to vedela oziroma bi to vsaj morala in mogla vedeti. Res je sicer, da se pri izplačilih v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečaja domneva, da je upnik vedel za dolžnikovo insolventnost. Pri tem pa gre le za domnevo in ne za dejstvo. V primeru, ko upnik ugovarja dolžnikovi insolventnosti, mora slednjo dokazati dolžnik. Breme njenega dokazovanja je namreč za upnika prehudo. Že v pogodbah je bilo namreč določeno, da bo tožeča stranka svojo obveznost izpolnila kasneje kot tožena. Takšen dogovor seveda ne daje nikakršne informacije o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke.