mandatna pogodba – pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odpovedni rok – pavšalno mesečno plačilo – razlaga pogodbe
Pogodba v času odpovednega roka še vedno velja in tožena stranka je dolžna izpolniti s pogodbo prevzete obveznosti. Tožena stranka je imela možnost koristiti s pogodbo dogovorjene storitve tožnika in če teh storitev ni koristila ni prosta obveznosti mesečnega plačila pavšala.
Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo (enako velja tudi za bodočo nepremoženjsko škodo) je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, po katerih odmerja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je načela individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja ter strahu) in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in ki odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje). Zato bodisi izpostavljanje bodisi grajanje ugotovljenih okoliščin, ki sodijo v okvir dejstev individualizacije odškodnine, samo zase in brez primerjave s sodno prakso (z določenimi odškodninami) v podobnih primerih, ko določena odškodnina ne izstopa iz okvirov ustaljene sodne prakse (ne „bode v oči“), ne pove ničesar oziroma ne omogoča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.
OZ člen 5, 5/1, 619, 632, 632/1, 633, 633/2, 634, 637, 637/1, 639, 639/3, 641.
podjemna pogodba – obveznost prevzeti delo – zavrnitev prevzema – načelo vestnosti in poštenja
Stranka lahko zavrne plačilo odmene za podjemnikovo delo, če ima razlog za zavrnitev prevzema. Razlog za zavrnitev prevzema je predvsem obstoj očitnih napak. Te pa mora tožena stranka grajati.
Tožena stranka bi lahko zavrnila prevzem tudi iz drugih tehtnih razlogov. Kot razlog za zavrnitev pride vsaj načeloma v poštev tudi ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – neme degenerativne spremembe – strah – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zaključek zdravljenja
Prej neme degenerativne spremembe je razkril šele škodni dogodek. Po utrjenem stališču sodne prakse zato niso pravnorelevantni (so)vzrok v škodnem dogodku nastale nepremoženjske škode.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080186
SPZ člen 19, 222. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-5, 2/1-6, 2/1-7, 3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-15.
stvarna služnost – služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – javna cesta – javno dobro – status grajenega javnega dobra – pridobitev statusa – razpravno načelo – protispisnost
Javno dobro je stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko vsakdo uporablja. Tega statusa nepremičnina ne more pridobiti z uporabo, ampak ga grajeno javno dobro pridobi na podlagi splošnega ali posamičnega pravnega akta države ali lokalne skupnosti.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vročanje pisanj – vročanje dopolnitve tožbe – način vročanja – osebna vročitev – vročanje v hišni predalčnik – fikcija vročitve – nastop fikcije vročitve
Vročevalec bi po tem, ko osebna vročitev ni bila možna, moral pusti v hišnem predalčniku obvestilo (in ne pisanja), v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077555
ZIZ člen 15, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9. ZPP člen 7, 212.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini – trditveno in dokazno breme v postopku prisilnega zavarovanja terjatve – navedba izvršilnega naslova v predlogu – specifikacija terjatev v izvršilnem naslovu – smiselna uporaba pravil pravdnega postopka
Trditveno in dokazno breme je v postopku zavarovanja drugačno kot v pravdnem postopku, ker upnik v tem primeru že razpolaga z izvršilnim naslovom, zato upniku terjatve v predlogu za zavarovanje ni treba natančneje pojasniti. Izvršilni naslov je bil v predlogu za zavarovanje zatrjevan in priložen, pritožniku pa v tem postopku hkrati s sklepom o zavarovanju tudi vročen. V njem so posamezne glavnice in obračunane obresti ter stopnja obrestne mere povzete jasno in razdelano.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0081245
ZGD-1 člen 52, 52/3, 637, 637/2. ZPP člen 227, 227/5. ZNP člen 35, 35/1.
pravica do informacij pri delitvi družb – pravni interes – prizadetost pravnega interesa zaradi delitve – uspeh v drugem postopku – pravica do izjave – stroški postopka
Pojasnila po 637. členu ZGD-1 lahko zahteva le oseba, katere pravni interes je prizadet zaradi delitve prenosne družbe. Kakršnakoli druga prizadetost pravnega interesa ne zadošča.
637. člen ZGD-1 daje pravico zahtevati informacije o tem, kako je bilo locirano premoženje prenosne družbe in na katere družbe so bile prenesene njene obveznosti. Praviloma se torej nanaša na vprašanja v zvezi s spremembo pravne pripadnosti premoženja in obveznosti.
Pravica do izjave ni neomejena. Pri njenem zagotavljanju je treba upoštevati tudi pravice in interese nasprotnih udeleženk.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 383b, 399, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti – dosegljivost dolžnika upravitelju – neplačevanje najemnin v času postopka odpusta obveznosti – namen postopka odpusta obveznosti – vestnost in poštenje dolžnika
Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih ZFPPIPP v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališča upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.
skupno premoženje – priznanje solastninske pravice na delu skupnega premoženja v pravdnem postopku – deleži na skupnem premoženju – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – delitev skupnega premoženja – postopek za delitev skupnega premoženja
S tem, ko tožnik zahteva solastniški delež na nepremičnini, dejansko zahteva, da se v pravdnem postopku odloči o delitvi nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje. Delitev skupne lastnine je mogoča le v nepravdnem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma, če so izkazane posebne predpostavke in soglasje nasprotne stranke.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080188
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
pravica do rehabilitacije in odškodnine – neutemeljen odvzem prostosti – neutemeljen pripor – povrnitev nepremoženjske škode – enotna odškodnina – višina odškodnine – odgovornost države za delo državnih organov – pravica do povračila škode
Povrnitev škode, ki je v vzročni zvezi z neutemeljenim priporom, je predvidena že na ustavni ravni. Z zakonom je predvidena objektivna odgovornost države za povrnitev te škode. Objektivna odgovornost za škodo, ki je posledica uvedbe in teka kazenskega postopka, ki se ni končal z obsodilo sodbo, pa v XXXII. poglavju ZKP, niti v drugih pozitivnih predpisih, ni predvidena. Za povrnitev te škode morajo biti podane predpostavke, ki jih za odškodninsko odgovornost države predvidevajo splošni obligacijski predpisi; med njimi protipravnost ravnanja pri opravljanju službe ali dejavnosti državnega organa.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-1a, 12, 12/3. ZPIZ-1 člen 88, 88/3, 89. ZPIZ-2 člen 79, 79/3. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1.
stvarna pristojnost - pravica do povrnitve stroškov rehabilitacije - pristojnost socialnega sodišča - socialni spor
Spor o povrnitvi stroškov poklicne rehabilitacije predstavlja socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za kakršnega je po 1.a točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno socialno sodišče.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080222
URS člen 22. OZ člen 179. ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost – odgovornost pri prometni nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – nihajna poškodba vratne hrbtenice – izvedenec cestnoprometne stroke – izvedenec medicinske stroke – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obvezno zavarovanje v prometu – kršitev zavarovalne pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – regresna tožba – sklepčnost tožbe
V sodni praksi in teoriji je uveljavljeno stališče, da za regresno tožbo zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Tožba, ki navedene trditve vsebuje, je zato sklepčna. Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožnica, je odvisno od vsebine in substanciranosti ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084961
SPZ člen 247, 247/1. SZ-1 člen 11, 11/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 3, 3/3.
izročilna pogodba – ustanovitev osebne služnosti – osebna služnost – služnost stanovanja – izselitev iz stanovanja in izpraznitev prostorov – nesporna dejstva – dokazovanje nespornih dejstev – ožji družinski člani – družina
Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo, da imajo po določbi prvega odstavka 247. člena SPZ pravico do uporabe stanovanja ne le imetnik služnosti stanovanja, ampak tudi člani njegove družine in pravilno zaključilo, da je skupnost toženca z A. A. šteti za družinsko skupnost. Višje sodišče se strinja, da ima toženec za bivanje v spornem stanovanju pravni naslov, ki ga izvaja kot član družine iz pravice služnostne upravičenke (svoje matere).
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085965
URS člen 26. ZKP člen 110.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja policije – nastanek škode – zaseg predmetov v predkazenskem postopku – zastaranje – ustavitev postopka – vrnitev zaseženih predmetov
Če tožnik ni bil lastnik zaseženih predmetov, mu škoda v smislu zmanjšanja premoženja ni mogla nastati (ne glede na to, ali je on tisti, ki so mu bili predmeti zaseženi). Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zato ni utemeljen.
finančni leasing nepremičnin - prodajna pogodba na obroke s pridržkom lastninske pravice - najem poslovnih prostorov
Obravnavani pogodbi o finančnem leasingu nepremičnin, kakršna sicer ni urejena z materialnopravnimi predpisi, imata res pretežno lastnosti prodajne pogodbe na obroke oziroma s pridržkom lastninske pravice. Prvi toženec je po svoji pogodbi o leasingu 2/3 poslovnih prostorov plačal polog 100.000,00 EUR, stroške 10.611,50 EUR, DDV 111.858,20 EUR, se zavezal pet let plačevati mesečne obroke po 2.660,40 EUR in pridobil opicijo odkupa v višini 304.667,00 EUR, ki je zapadla v plačilo 18. 11. 2014. Drugi toženec se je po enaki pogodbi o leasingu 1/3 istih poslovnih prostorov zavezal v višini 1/3 teh zneskov. Lastninsko pravico je zadržal tožnik, medtem ko sta toženca pridobila ekonomsko lastnino, saj sta pridobila posest in uživanje, ter sta po plačilu pologa in DDV lahko pet let zbirala denarna sredstva za dokončno plačilo. Do tedaj sta plačevala mesečne obroke, ki so bili sestavljeni iz obresti in razdolžnine. Ostanek za plačilo ob odkupu poslovnih prostorov ni bil nizek, saj je predstavljal kar 45% od vseh predvidenih plačil, kar ni značilno za pogodbe o leasingu, po katerih se pogosto s plačilom zadnjega obroka stvar odplača v celoti in s tem odkupi. Toženca sta imela na voljo uresničiti opcijsko pravico in predmet odkupiti ali podaljšati obdobje finančnega leasinga ali vrniti predmet v neposredno posest leasingodajalcu. Na podlagi navedb pravdnih strank in vsebine pogodb o leasingu sodišče prve stopnje ni imelo dejanske podlage za obravnavanje razmerja kot najemnega po ZPSPP.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – sosporniki
Pravila v postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče smelo ugotavljati tožničino škodo le z izvedencem. Ne gre namreč za vprašanje, ki bi terjalo posebno strokovno znanje. Predvsem pa v pravdnem postopku velja načelo proste dokazne presoje.