OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072608
OZ člen 159, 169, 246, 299, 597, 597/1, 597/4, 943, 943/1, 965, 965/1.
najemna pogodba – najemnikove pravice, če ima stvar kakšno napako – zavarovalna pogodba – direktna tožba – odškodnina – obseg povrnitve premoženjske škode – popolna odškodnina – compensatio lucri cum damno – trditveno in dokazno breme – zakonske zamudne obresti
Na temelju 169. člena OZ je oškodovanec dolžan zgolj postaviti trditve o višini škode. Odgovorna oseba pa je tista, ki lahko takšnim trditvam, kot pretiranim, nasprotuje. Uveljavlja lahko na primer, da je za oškodovanca nastala s škodnim dogodkom korist, zaradi katere je njegova škoda manjša, kot sam trdi, da je. Vendar je trditveno in dokazno breme na odgovorni osebi, praviloma torej na oškodovancu.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 383b, 399, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti – dosegljivost dolžnika upravitelju – neplačevanje najemnin v času postopka odpusta obveznosti – namen postopka odpusta obveznosti – vestnost in poštenje dolžnika
Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih ZFPPIPP v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališča upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.
predpogodba – ara – vrnitev dvojne are – stanovanje brez uporabnega dovoljenja – pravna napaka – odgovornost za pravne napake – omejitve javnopravne narave – nepoštenost prodajalca – skrbnost – odgovornost za neizpolnitev pogodbe
Če stanovanje nima uporabnega dovoljenja, gre za javnopravno omejitev na prodani stvari, a v konkretnem primeru ne gre za pravno napako, s katero bi tožnik upravičil odgovornost toženke za neizpolnitev pogodbe. Za pravno napako po 494. členu OZ, za katero prodajalec odgovarja, gre le v primeru, če je on zanjo vedel ali bi moral vedeti. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je toženka sporno stanovanje pred prodajo že dalj časa uporabljala za bivanje, četudi zanj ni bilo izdano uporabno dovoljenje, slednje tudi ni predstavljalo omejitve pri zemljiškoknjižnem prenosu nepremičnine. Za to pomanjkljivost pa ni vedela in ji glede na potek dogodkov (skupaj s tožnikom je šele po vpogledu v dokumentacijo pri načelniku na Oddelku za urbanizem na K. ugotovila, da gre za delno nelegalizirano stanovanje, ki nima uporabnega dovoljenja), tudi ni mogoče očitati nepoštenega in s tem neskrbnega ravnanja.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072606
ZIL-1 člen 47, 119, 105, 105/2, 121a, 121a/2. OZ člen 135. ZPP člen 44, 44/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 13, 13/1.
kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – odškodninska odgovornost – povrnitev škode – licenčna analogija – primerna licenčnina – krivda – malomarnost – publicitetno načelo – vrednost zahtevka
V primeru nezakonitega posega v zavarovane pravice iz znamke se šteje, da si je kršitelj ustvaril enak ekonomski položaj, kot če bi z imetnikom znamke sklenil pogodbo za izkoriščanje znamke. Zato gre imetniku znamke v primeru, ko je kršitev znamke pravnomočno ugotovljena, odškodnina vsaj v višini licenčnine za čas, ko je kršitelj znamko uporabljal.
Običajna (razumna) licenčnina, določena po licenčni analogiji, predstavlja licenčnino, ki bi jo imetnik znamke prejemal od kršitelja v primeru pogodbene rabe pravice oziroma, ki se po navadi zaračunava za tovrstno rabo. Pomembno je, da se kršena pravica glede na svojo vrsto lahko uporablja v premoženjskopravnem smislu in ima ta uporaba objektivno tržno vrednost. Pri odmeri hipotetične primerne licenčnine je treba upoštevati, da kršitelj pravice ne sme biti v boljšem položaju kot tisti, ki bi/je varovano pravico uporabljal kot pogodbeni licencojemalec, ki bi sklenil licenčno pogodbo z razumno vsebino.
Merila za določitev primerne licenčnine so objektivizirana.
Licenčnine se v praksi določajo v deležu od prihodka oziroma prometa ali dobička jemalca licence, v enkratnem pavšalnem znesku ali pa v določenem znesku od prodanega ali proizvedenega proizvoda.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – borzni in nepremičninski posli – ocena prispevkov nekdanjih zakoncev k ohranitvi in povečanju skupnega premoženja
Podjetniška sposobnost tožnika je izkazana z ogromnim dobičkom, ki je posledica njegovih poslovnih odločitev, toženka pa ni dokazala, da bi bila enako uspešna, če bi upravljala s skupnimi sredstvi, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo tožniku 6/10 delež na skupnem premoženju.
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 106, 106/6, 113, 113/1, 113/2.
predlog za izdajo začasne odredbe – začasna dodelitev otroka enemu izmed staršev – prepoved stikov
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku začasno prepovedalo stike z otrokom. Ob takšni odločitvi dolžnik ne more več sodelovati in odločati o vprašanjih, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, razen o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (glej prvi in drugi odstavek 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kar pomeni, da bo o vprašanjih, ki bistveno ne vplivajo na otrokov razvoj odločala upnica, ki zato utemeljeno zahteva, da se ji otrok začasno dodeli v varstvo in vzgojo. V postopku so bili ugotovljeni številni spori med strankama, ki so povezani z varstvom in vzgojo otroka, kar le dodatno potrjuje utemeljenost predloga upnice, da se ji otrok tudi formalno začasno dodeli v varstvo in vzgojo, čeprav otrok trenutno že biva z upnico in so dolžniku prepovedani stiki z otrokom.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0081245
ZGD-1 člen 52, 52/3, 637, 637/2. ZPP člen 227, 227/5. ZNP člen 35, 35/1.
pravica do informacij pri delitvi družb – pravni interes – prizadetost pravnega interesa zaradi delitve – uspeh v drugem postopku – pravica do izjave – stroški postopka
Pojasnila po 637. členu ZGD-1 lahko zahteva le oseba, katere pravni interes je prizadet zaradi delitve prenosne družbe. Kakršnakoli druga prizadetost pravnega interesa ne zadošča.
637. člen ZGD-1 daje pravico zahtevati informacije o tem, kako je bilo locirano premoženje prenosne družbe in na katere družbe so bile prenesene njene obveznosti. Praviloma se torej nanaša na vprašanja v zvezi s spremembo pravne pripadnosti premoženja in obveznosti.
Pravica do izjave ni neomejena. Pri njenem zagotavljanju je treba upoštevati tudi pravice in interese nasprotnih udeleženk.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – gospodarski spor – sosporniki
Pravila v postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke prvega odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Pri spornem določilu mora sodišče kot vsebino pogodbe vzeti skupen namen sopogodbenikov. Namen posameznega sopogodbenika ostaja nepomemben; le če je mogoče ugotoviti, da sta se oba sopogodbenika pisno izrazila drugače, kot je bil njun (resnični) dogovor, je njun (resnični), vendar pa nepravilno zapisani dogovor, postal pogodbena vsebina.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0085965
URS člen 26. ZKP člen 110.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja policije – nastanek škode – zaseg predmetov v predkazenskem postopku – zastaranje – ustavitev postopka – vrnitev zaseženih predmetov
Če tožnik ni bil lastnik zaseženih predmetov, mu škoda v smislu zmanjšanja premoženja ni mogla nastati (ne glede na to, ali je on tisti, ki so mu bili predmeti zaseženi). Tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zato ni utemeljen.
stroški postopka o prekršku - uklonilni zapor - pravnomočnost odločbe o prekršku
Stališče prvostopenjskega sodišča, da postopka določitve uklonilnega zapora ni mogoče obravnavati izven konteksta postopka o prekršku in da je bil postopek določitve uklonilnega zapora del izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od postopka v prekršku, v katerem je storilcu izdana odločba o prekršku, je načeloma sicer pravilno. Vendar je po mnenju pritožbenega sodišča v predmetni zadevi potrebno upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera. V predmetnem postopku so namreč storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku v postopku določitve uklonilnega zapora zaradi neutemeljeno oziroma preuranjeno vloženega predloga za določitev uklonilnega zapora, saj je bilo tekom postopka ugotovljeno, da odločba o prekršku prekrškovnega organa sploh ni postala pravnomočna in izvršljiva.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072595
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 289, 299, 299/2.
spor majhne vrednosti – protispisnost – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – nekonkretiziran pritožbeni razlog – nedovoljen pritožbeni razlog – čas izpolnitve – nedoločen rok – pravočasnost izpolnitve – dolžnikova zamuda
Protispisnost je podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino, kakršno ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
Presoja pravočasnosti izdelave posla je odvisna od roka, v katerem je posel treba opraviti. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo šele, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
račun upnika kot obvezna sestavina predloga za izvršbo
Ko je predlagana izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem denarnih sredstev dolžnika na njegovem računu, je račun upnika, na katerega se bo nakazal izterjani znesek, obvezna sestavina predloga, brez katere izvršbe ni mogoče opraviti.
Razen končanja predmetnega stečajnega postopka v tem stečajnem postopku ni več kaj postoriti. S predlagano razrešitvijo upravitelja zato ni več mogoče doseči bistvenega namena razrešitve. Ta namreč ni niti kaznovanje upravitelja niti uveljavljanje njegove odškodninske odgovornosti zaradi odločitev, ki jih je sprejel v insolvenčnem postopku. Namen krivdne razrešitve je zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0085545
ZLNDL člen 3, 3/1. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 184, 184/2, 212, 214, 214/2.
izločitvena pravica – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pravna oseba – (dejanska) pravica uporabe – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje podjetja – načelo proste presoje dokazov – istovetnost nepremičnin – trditveno in dokazno breme – posledice neplačila sodne takse – umik pritožbe
V pravdi je pripadnost pravice uporabe na dan uveljavitve ZLNDL mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z listinami, ki bi lahko bile podlaga za vpis lastninske pravice po določbah ZZK-1.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje – kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.