USTAVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0087213
URS člen 23. ZJN-2 člen 44, 44/6. ZPP člen 13.
predhodno vprašanje - javno naročilo - protipravno ravnanje organov v postopku javnega naročanja - poravnane obveznosti do podizvajalcev - izbira ponudnika v postopku javnega naročanja - pravica do sodnega varstva - sporne obveznosti - nesporne obveznosti
Vsak ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, če se mu očitajo neplačane obveznosti do podizvajalcev, ima pravico ugovarjati, da le te ne obstojijo, in to ne glede na to, ali o teh obveznostih že teče spor pred rednim sodiščem, ali ne (sprožitev sodnega spora je v takšnih situacijah praviloma odvisna od podizvajalca in ne ponudnika). To pa ne pomeni, da se organom, ki odločajo v postopkih oddaje javnih naročil, z morebitnimi spornimi obveznostmi ponudnika do svojih podizvajalcev sploh ni treba ukvarjati.
Uporaba 13. člena ZPP na način, da bi naročnik prekinil postopek izbire najugodnejšega ponudnika in čakal na pravnomočno sodno odločitev o obstoju te terjatve, zato gotovo ne pride v poštev; takšno ravnanje bi bilo skrajno neracionalno, neekonomično in v nasprotju z vsemi osnovnimi načeli vodenja postopkov javnega naročanja. Po drugi strani pa zgolj ugotovitev, da je terjatev sporna, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da te trditve v omejenem obsegu vendarle preizkusi, saj bi odsotnost kakršnekoli aktivnosti naročnika v primeru zatrjevane spornosti popolnoma izvotlila zahtevan pogoj plačila vseh zapadlih obveznosti, in omogočala nedovoljene zlorabe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0080190
OZ člen 150, 160. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 8, 8/1, 100, 100/1. ZPP člen 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost – cesta – podporna konstrukcija – gradba – nevarna stvar – objektivna odgovornost – občinska cesta – prometna ureditev na občinskih cestah – odgovornost občine – odgovornost za rušenje gradbe – prenos vzdrževanja občinskih cest na javno podjetje – kršitev prvice do dokaza – uveljavljanje procesnih kršitev
Sama cesta načeloma ni nevarna stvar, takšna pa lahko postane zaradi svojih lastnosti. V obravnavanem primeru je imela cesta na tem delu zaradi slabe gradnje takšne pomanjkljivosti, da udeležencem v prometu ni omogočala varne uporabe. Cesta na tem delu je predstavljala nevarno stvar.
Ker gre v primeru drugotožene stranke za nadaljnje prenose lastninske pravice oziroma za kasnejša razpolaganja z nepremičninami, kjer zapustnik ni bil več pogodbena stranka, ni relevantno, za kakšne pogodbe (kupne ali darilne, odplačne ali neodplačne) je v resnici sploh šlo. Ker torej ni bil zapustnik tisti, ki bi s pravnimi posli karkoli prenašal na drugotoženko, ob upoštevanju, da je predmet konkretnega spora vštevanje daril v dedni delež, je zavrnitev tožbenega zahtevka zoper drugotoženo pravilna.
Dokazno breme, da sta stranki želeli nekaj drugega, kot sta zapisali (in sicer darilno pogodbo namesto kupoprodajne pogodbe), je na strani tožnika. Dejansko pa je sodišče dokazno breme (zmotno) naložilo prvotožencu.
Samostojni podjetnik posameznik ni pravna oseba, ampak gre za fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Takšna pravno organizacijska oblika se od pravno organizacijskih oblik gospodarskih družb razlikuje ravno po tem, da nima samostojne pravne osebnosti, ločene od pravne osebnosti nosilca podjema. Okoliščina, ali je tožnik plačal za toženca (in tožencu izstavil opomin) ali za toženca kot samostojnega podjetnika, na presojo, ali je s tem opravil predplačilo, zato ni relevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0080187
OZ člen 352, 356. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost družbenika in direktorja – spregled pravne osebnosti – odškodninska odgovornost uprave – zastaranje odškodninske terjatve – terjatev iz pravnomočne in izvršljive sodbe zoper družbo – judikatna terjatev – desetletni zastaralni rok
Tožnik, ki uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot družbenika in direktorja družbe, ki ni plačala obveznosti iz pravnomočne sodbe, se neutemeljeno sklicuje na desetletni zastaralni rok, ki je predpisan za izvršitev judikatnih terjatev.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 383b, 399, 403, 403/1, 403/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti – dosegljivost dolžnika upravitelju – neplačevanje najemnin v času postopka odpusta obveznosti – namen postopka odpusta obveznosti – vestnost in poštenje dolžnika
Vestnosti in poštenja dolžnika sodišče ne ugotavlja v postopku odpusta obveznosti samega po sebi, pač pa le v zvezi z dolžnikovimi ravnanji, ki jih ZFPPIPP v 399. členu našteva kot tista, ki preprečujejo odpust obveznosti. Stališča upnice o dolžnikovi nepoštenosti zato tudi pritožbeno sodišče ni dolžno presojati.
Ničnosti pravnomočne odločbe sodišča (sklepa ali sodbe) z ugotovitveno tožbo ni mogoče uveljavljati. Napake, ki bremenijo sodne odločbe, je mogoče uspešno uveljavljati le v postopku, v katerem so bile izdane, in z v zakonu predvidenimi pravnimi sredstvi.
ZPP člen 253, 254. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
dokaz z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – zaslišanje izvedenca – pripombe pravdnih strank – plačilo dodatnega predujma – dodatna vprašanja izvedencu – nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja
Če sodišče meni, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, nepreverljivo in nepopolno, mora od izvedenca zahtevati, naj svoje pisno mnenje ustrezno dopolni.
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja pojasnila izvedenca v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Samo takrat, ko mora izvedenec odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo, pripada izvedencu po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nagrada tudi za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO– SOCIALNO VARSTVO – UPRAVNI POSTOPEK
VSL0087216
ZPP člen 13. ZUPJS člen 37, 37/6, 37/7, 50. ZVrt člen 28. ZUP člen 43, 260, 260-9.
javni vrtci – doplačilo občine – subvencija – predhodno vprašanje – odločba CSD – vezanost pravdnega sodišča – subjektivne meje vezanosti – širjenje subjektivnih mej pravnomočnosti – možnost sodelovanja v postopku – extra partes učinek
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je glede odločitve o predhodnem vprašanju vezano na odločbo Centra za socialno delo. Ta presoja sodišča prve stopnje je po prepričanju višjega sodišča pravilna, vendar je v konkretnem primeru kljub temu treba izpostaviti, da upravna odločba praviloma veže le stranki, ki sta sodelovali v postopku izdajanja upravne odločbe - to pa sta Center za socialno delo in dekličina mati, ne pa pravdni stranki. Zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je učinke te upravne odločbe mogoče pripisati tudi pravdnima strankama (širjenje subjektivnih meja vezanosti/extra partes učinek).
Tudi po oceni pritožbenega sodišča že izdelano izvedensko mnenje izvedenca dr. V. v drugi zadevi, ki je bilo po navedbah tožnika, tožniku v izrazito škodo, ne more nuditi podlage za zaključek o izvedenčevem vnaprejšnjem prepričanju o tem, da bo tudi v predmetni zadevi podal za tožnika neugodno izvedensko mnenje.
ZPP člen 24, 24/1, 25. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZUODNO člen 8, 8-56.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrske občine
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami. Ker naselje Kamna gora, sicer s pošto Frankolovo, sodi v katastrsko občino Slemene, ta pa sodi v občino Slovenske Konjice, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/4, 51.
odmera nagrade izvedencu - manj zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje
Število strani izvedenskega mnenja in število vprašanj oziroma odgovorov, ki jih je moral podati izvedenec, nista edini merili za ocenjevanje zahtevnosti izvedenskega mnenja. Izvedenec v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je obravnavanje prometne nesreče bilo zahtevno, ker je bilo izračunavanje naletnih hitrosti zaradi manjših poškodb na vozilih zahtevnejše, kot v primerih, ko so poškodbe na vozilih večje in da je pri vsem tem bila potrebna tudi analiza delovanja semaforske opreme. Tako glede na zahtevnost analize, ki jo je moral opraviti sodni izvedenec, da je odgovoril na sicer le štiri vprašanja, ki mu jih je zastavilo sodišče, ob upoštevanju vsebine izvedenskega mnenja pritožbeno sodišče šteje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje.
določitev nujne poti - dostop do javne ceste - onemogočena ali znatno otežena raba služeče nepremičnine
Vožnja po predmetni pregradi ribnika glede na trenutno stanje ni mogoča (niti ni varna za predlagateljico) ter bi bila z izgradnjo ceste preko ribnika znatno ovirana raba nepremičnin sedmega nasprotnega udeleženca, saj nepremičnine sploh ne bi več mogle služiti svojemu prvotnemu namenu.
Glede na dejstvo, da bi bila z izgradnjo nujne poti oziroma vožnjo v tem delu lahko ogrožena stabilnost celotnega območja in tudi stanovanjskega objekta prvega in druge nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi navedeni posegi znatno posegli v nepremičnino prvega in druge nasprotne udeleženke in zato pogoji za dovolitev nujne poti niso izpolnjeni.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje – kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023216
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna škoda
Predložitev predlaganega vprašanja glede razlage pojma „kraj, kjer je nastala škoda“ v predhodno odločanje Sodišču EU ni potrebna. Kot kraj nastanka škode se upošteva zgolj kraj nastanka prve oziroma neposredne škode. Glede tega vprašanja torej že obstaja sodna praksa Sodišča EU, in sicer ne zgolj po Uredbi (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ), ampak tudi po Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki je glede izbirne pristojnosti po kraju škodnega dogodka vsebinsko enaka sedaj veljavni Uredbi št. 1215/2012.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
Razen končanja predmetnega stečajnega postopka v tem stečajnem postopku ni več kaj postoriti. S predlagano razrešitvijo upravitelja zato ni več mogoče doseči bistvenega namena razrešitve. Ta namreč ni niti kaznovanje upravitelja niti uveljavljanje njegove odškodninske odgovornosti zaradi odločitev, ki jih je sprejel v insolvenčnem postopku. Namen krivdne razrešitve je zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.