ZPP člen 24, 24/1, 25. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZUODNO člen 8, 8-56.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrske občine
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je določeno s katastrskimi občinami. Ker naselje Kamna gora, sicer s pošto Frankolovo, sodi v katastrsko občino Slemene, ta pa sodi v občino Slovenske Konjice, je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
ZPP člen 151. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 39.
stroški pravdnega postopka – nagrada odvetniku – potrebnost vloge – nagrada za končno poročilo stranki – nagrada za narok – urnina
Sodišče je toženki utemeljeno priznalo nagrado za končno poročilo stranki v višini 50 odvetniških točk, saj ne gre za storitev, ki bi bila zajeta s sestavo odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali z zastopanjem na naroku, zato ima plačilo podlago v tarifni št. 39 Odvetniške tarife.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.
Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.
Razen končanja predmetnega stečajnega postopka v tem stečajnem postopku ni več kaj postoriti. S predlagano razrešitvijo upravitelja zato ni več mogoče doseči bistvenega namena razrešitve. Ta namreč ni niti kaznovanje upravitelja niti uveljavljanje njegove odškodninske odgovornosti zaradi odločitev, ki jih je sprejel v insolvenčnem postopku. Namen krivdne razrešitve je zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov za plačilo njihovih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu.
določitev nujne poti - dostop do javne ceste - onemogočena ali znatno otežena raba služeče nepremičnine
Vožnja po predmetni pregradi ribnika glede na trenutno stanje ni mogoča (niti ni varna za predlagateljico) ter bi bila z izgradnjo ceste preko ribnika znatno ovirana raba nepremičnin sedmega nasprotnega udeleženca, saj nepremičnine sploh ne bi več mogle služiti svojemu prvotnemu namenu.
Glede na dejstvo, da bi bila z izgradnjo nujne poti oziroma vožnjo v tem delu lahko ogrožena stabilnost celotnega območja in tudi stanovanjskega objekta prvega in druge nasprotne udeleženke, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi navedeni posegi znatno posegli v nepremičnino prvega in druge nasprotne udeleženke in zato pogoji za dovolitev nujne poti niso izpolnjeni.
Potrebe po stroških prisilnega privoda na sodišče ni povzročil storilec, temveč sam pritožnik (priča) s tem, ko se na vabilo sodišča ni odzval, saj s pavšalnimi trditvami o psihični bolezni ni uspel izkazati, da so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni mogel izogniti, preprečile udeležbo na naroku, sam pa tudi priznava, da ni storil tistega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti (se opravičil).
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje – kršitev temeljnih pravic delavcev
Kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, je uvrščeno v 22. poglavje KZ-1 (kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost), kjer sta objekt kazenskopravnega varstva delovno razmerje in socialna varnost. Zato zgolj s sklicevanjem na podatke iz kazenske evidence, ni mogoče utemeljiti zavrnitve predloga za odpust obveznosti.
stroški postopka o prekršku - uklonilni zapor - pravnomočnost odločbe o prekršku
Stališče prvostopenjskega sodišča, da postopka določitve uklonilnega zapora ni mogoče obravnavati izven konteksta postopka o prekršku in da je bil postopek določitve uklonilnega zapora del izvršitve pravnomočne odločbe o prekršku, ki ga ni mogoče obravnavati ločeno od postopka v prekršku, v katerem je storilcu izdana odločba o prekršku, je načeloma sicer pravilno. Vendar je po mnenju pritožbenega sodišča v predmetni zadevi potrebno upoštevati posebne okoliščine konkretnega primera. V predmetnem postopku so namreč storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku v postopku določitve uklonilnega zapora zaradi neutemeljeno oziroma preuranjeno vloženega predloga za določitev uklonilnega zapora, saj je bilo tekom postopka ugotovljeno, da odločba o prekršku prekrškovnega organa sploh ni postala pravnomočna in izvršljiva.
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 129, 129a, 131a, 131a/1. ZPP člen 413.
razveza zakonske zveze – dodelitev mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo – določitev preživnine – določitev stikov – prehodno uvajalno obdobje – korist otroka – zdravstveno stanje otroka – stroški postopka
Višje sodišče se sicer povsem strinja z izhodiščem, da naj praviloma otrokovi stiki oba starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo približno enako. A še bolj pomembno izhodišče je, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi, kamor sodi tudi varovanje otrokovega zdravja.
sodna določitev odškodnine – razlastitev – služnost v javno korist – določanje višine odškodnine v nepravdnem postopku
Gre za tipičen primer odškodninskega zahtevka, nastalega zaradi dopustnega ravnanja države oziroma njenih organov, ki se obravnava po določbah devetega poglavja ZNP. Da je bila v konkretnem primeru odločba UE Krško s takšno vsebino izdana, med udeležencema tega postopka ni sporno. To pa je z vidika vprašanja pristojnosti (pravilneje vrste postopka predvidenega) za obravnavanje predmetnega predloga tudi edino pomembno.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v varovani oddelek - določitev socialnovarstvenega zavoda
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr v zvezi s členom 75 ZDZdr je potrebno pri obravnavanju vprašanja namestitve ali premestitve osebe, pri kateri so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda po prvem odstavku 74. člena ZDZdr, pri določitvi ustreznega socialno varstvenega zavoda, kar je v domeni sodišča, poleg določb ZDZdr upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu (ZSV), Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (Pravilnik o verifikaciji) kot tudi Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Pravilnik o normativih).
ZST- 1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/3, 12/4. ZST-1C člen 25, 25/1. ZPP člen 337, 337/1.
sodna taksa za redni postopek - predlog za taksno oprostitev - delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - zagotovitev plačila pozneje - čas odloga - novela ZST-1C - pritožbene novote - trditevno breme - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga - zmožnost unovčitve kratkoročnih poslovnih terjatev - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
V razmerju med delno oprostitvijo plačila in odložitvijo plačila sodne takse je pomembno, ali taksni zavezanec plačilo glede na svoje premoženjsko stanje lahko zagotovi pozneje. Če plačilo lahko zagotovi pozneje, se mu plačilo sodne takse odloži. Če pa glede na sedanje premoženjsko stanje, prihodke in obveznosti, ni izgledov, da bo po določenem času lahko plačal celo takso, je primerneje, da se ga delno oprosti plačila sodne takse.
Tožeča stranka je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, ni pa zadostila trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v tretjem v zvezi s četrtim in petim odstavkom 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Stranka mora namreč že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva. Če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov. Ni pa dolžno raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb.
Ker je obveznost za plačilo sodne takse za redni postopek nastala pred začetkom uporabe novele ZST-1C, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da ni utemeljen predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za 90 dni od pravnomočnosti odločbe, saj ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da lahko sodišče plačilo sodne takse odloži najdlje do izdaje odločbe.
Sodišče prve stopnje sicer skrbno ugotavlja, kakšni so (bili v katerem od obdobij) prejemki pravdnih strank, ne ukvarja pa se s tistim, kar je pri odmeri (zato pa tudi pri spremembi) preživnine bistveno, to pa so zmožnosti staršev, kar še posebej velja za toženca. Ob tem sodišče prve stopnje povsem pravilno razume obveznost staršev, da morajo poprijeti za vsako delo, da poskrbijo za svoje otroke.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Obračun izvršitelja, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk. Tak pristop iz obrazložitve ne izhaja, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – izredno pravno sredstvo – pooblaščenec v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – zavrženje vloge
V postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
USTAVNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085953
URS člen 25. ZPP člen 82. ZZZDR člen 181, 181/1, 181/3, 211, 212, 213, 213/2.
odvzem poslovne sposobnosti – kolizija interesov – začasni zastopnik – skrbnik za poseben primer – postavitev skrbnika za poseben primer – pravica do pravnega sredstva
Zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je dovoljena pritožba.
Ker tožnik v obravnavani zadevi toži svojega stalnega skrbnika CSD in so torej njegove koristi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov v sporu ne more biti tožnikov skrbnik. Zato je bilo potrebno postaviti tožniku skrbnika za poseben primer.
Gre za privilegirano spremembo tožbe, saj je tožnik povečal zahtevek iz naslova uporabnine le za obdobje po vložitvi tožbe, in sicer za isto nepremičnino.
Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe oz. če je mogoče že zbrano procesno gradivo uporabiti tudi pri odločanju o spremenjeni tožbi, razen če ne gre za zavlačevanje, ko bi denimo tožnik sprevidel, da s postavljenim zahtevkom ne bo uspel, pa nato zahteval povsem nekaj drugega. Za kaj takega pa v konkretnem primeru nikakor ne gre.
ZZ člen 36. ZIZ člen 57, 57/1, 58, 58/1, 58/3, 239.
direktor – imenovanje – javni zavod – začasna odredba – odgovor na ugovor dolžnika – načelo kontradiktornosti
V postopku zavarovanja sodišče na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ vroči izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Iz predloženega spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to storilo. Zato tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje utemeljeno očita nespoštovanje načela kontradiktornosti, ker ni dopustilo pravno dopustne možnosti odgovora na ugovor dolžnika.
V skladu s 35. člen ZNP krijejo stroške nepravdnega postopka, ki je izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, ti udeleženci. Postopek zaradi sodnega depozita ni postopek, ki bi bil izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev (konkretneje: nasprotne udeleženke). Za tak postopek ima interes tudi upnik, saj je, ko stvar položi, prost obveznosti, s trenutkom položitve preneha njegova morebitna zamuda, obresti prenehajo teči ...
Sodišče prve stopnje je nasprotni udeleženki naložilo povrnitev plačila stroškov s sklicevanjem na določbo petega odstavka 35. člena ZNP. Pojasnilo je, da je nasprotna udeleženka stroške povzročila krivdno, ker ni želela sprejeti pripadajočega zneska plače, ampak je to storila šele med postopkom. Pritožnica utemeljeno opozarja, da predlagateljica tega, da je nasprotna udeleženka izpolnitev sprejela, ni izkazala. Sodišče pa o tem, ali so izpolnjeni pogoji za depozit, zaradi umika predloga sploh ni odločalo. Pritožbeno sodišče v ravnanju nasprotne udeleženke ne najde krivde v smislu petega odstavka 35. člena ZNP.