Na podlagi ustavnih določil imajo tujci, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, v načelu enake pravice iz delovnega razmerja in socialne varnosti kot državljani Republike Slovenije - torej po določbah ZTPDR, ZPIZ, zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisov - z izjemami, ki jih določajo posebni predpisi. Tak poseben predpis je ZZT, ki določa pogoje, pod katerimi lahko tujec dela v Republiki Sloveniji. Ker ta zakon določa posebne pogoje, ki so deloma drugačni od pogojev, ki so določeni v ZTPDR, zakonu o delovnih razmerjih in drugih predpisih, je ta pravna norma poseben (specialen) pravni predpis, ki ga je kot primarni pravni vir uporabiti takrat, ko tujec sklepa delovno razmerje ali ko se ugotavlja, ali so dani pogoji za prenehanje takšnega pravnega razmerja.
plače in drugi prejemki - odpravnina pri razrešitvi
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Revizijsko sodišče je reviziji zavarovalnice ugodilo in obe sodbi razveljavilo, ker sodišči nista upoštevali določila četrtega odstavka 913. člena ZOR, po katerem neha veljati zavarovalna pogodba, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. To vprašanje ni bilo razčiščeno, zato je bilo treba ugotoviti, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354-11, 354-13, 393. ZTPDR člen 63.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - revizija
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločb disciplinskih komisij, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da bistvene kršitve določb postopka ni zmotna uporaba materialnega prava ni bilo. O zadevi še ni bilo razsojeno (11. točka 354/II čl. ZPP) pa tudi materialno pravo je bilo glede na izvedene dokaze pravilno uporabljeno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil zapisnik na obravnavi pisan.
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - plače in drugi prejemki - nadomestilo za konkurenčno klavzulo
Ni v nasprotju z zakonom določba v pogodbi o zaposlitvi, da se delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, tudi na podlagi njegove odpovedi, izplača šest plač kot nadomestilo za prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti. Delodajalec je zato tako nadomestilo dolžan izplačati.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek - pristojnost organa za odločanje o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa
V prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je določena pristojnost organov, ki odločajo o disciplinski odgovornosti delavcev glede na težo storjene kršitve (poslovodni organ oziroma disciplinska komisija). V tretjem odstavku pa je vsebovano pooblastilo organu, ki imenuje oziroma postavi poslovodnega organa, da odloča o njegovi disciplinski odgovornosti. To pooblastilo je neprenosljivo, saj prenos pristojnosti na drug disciplinski organ, za kar se zavzema revizija, zakon ne dovoljuje. Ker je o očitanih kršitvah delovnih obveznosti tožnika, ki je v času njihove storitve opravljal funkcijo direktorja pri toženi stranki, odločala v nasprotju z zakonom (tretji odstavek 59.
člena ZTPDR) disciplinska komisija, torej organ, ki za meritorno odločanje o zadevi absolutno ni bil pristojen, je njegova odločitev, tudi po presoji revizijskega sodišča, nezakonita. V posledici te ugotovitve je bilo potrebno razveljaviti vsa procesna dejanja in odločitve disciplinske komisije, ki je odločala o zadevi, za katero po zakonu ni stvarno pristojna. Pravilo iz tretjega odstavka 59. člena ZTPDR namreč ne pomeni, da je lastnost poslovodnega organa upoštevati samo pri tisti osebi, ki v času vodenja disciplinskega postopka to funkcijo dejansko opravlja, ampak tudi kot storilčevo osebno lastnost v času storitve disciplinske kršitve (pa čeprav ta lastnost ni njen konstitutiven element).
ZT-90 člen 30. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-8.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec, ki je dne 24.4.1993, ko je začel veljati zakon o trgovini, imel najmanj petnajst let dela prodajalca, je izpolnjeval pogoje po 30. členu zakona za sklenitev delovnega razmerja, zato ni zamolčal podatkov po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR.
Delavec tudi ni zamolčal podatkov zato, ker delodajalec ni preveril podatkov o izpolnjevanju pogojev.
starostna pokojnina - odmera - predhodni postopek - obnova postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi
Ob ugotovitvi, da se tožnica v omenjenih vlogah ni izrecno sklicevala na nobeno določbo Zakona o splošnem upravnem postopku kot načina za odpravo, po njenih navedbah nepravilne odmere starostne pokojnine, pač pa je svoji vlogi z dne 19.11.1991 kot dokaz za pravilen izračun pokojninske osnove priložila pojasnilo ministrstva za delo glede valorizacije nadomestila osebnega dohodka med boleznijo, revizijsko sodišče nima pomislekov v pravilnost odločanja tožene stranke v obnovitvenem postopku. Zmotno je stališče revizije, da bi bila tožena stranka dolžna obravnavati njeno vlogo kot pobudo za uvedbo postopka po 265. členu ZUP oziroma 3. alinei prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe po tem določilu mora biti izpolnjen med drugim pogoj, da so bila pred tem že izčrpana vsa druga izredna pravna sredstva.
Ker je bilo tožnici za dosego razveljavitve, odprave ali spremembo napadene odločbe do tedaj na voljo kot izredno pravno sredstvo še obnova postopka, niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uporabo določb po 265. členu ZUP, na katero se je tožnica pričela sklicevati šele v sodnem postopku. Zato ni pravilno stališče revizije, da bi bila tožena stranka sama dolžna izbrati to pravno sredstvo za odpravo napak pri odmeri starostne pokojnine tožnici. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, zlasti če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z natančno navedbo, za katero pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira. Ker se je tožnica v postopku, ki je tekel pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vseskozi zavzemala za obnovo postopka in na zadnji glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje dne 29.11.1995 (listovna št. 9) tudi njen pooblaščenec (katerega izjavo je sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZPP upoštevalo) - se ne more uspešno sklicevati na to, da je tožena stranka kršila procesne določbe 265. člena ZUP oziroma ni upoštevala določb 3. alinee prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZTPDR člen 23, 23/2. ZDR (1990) člen 102, 102a, 103. ZSZD člen 24. ZPP (1977) člen 334.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Delovnopravna zakonodaja ureja institut učinkovanja odločitve organov delodajalca nasproti delavcu. Sklep učinkuje od dneva, ko je bil delavcu vročen.
Delovnopravni predpisi pa ne urejajo istituta vezanosti organa odločanja na sprejeto odločitev. Zaradi tega je na podlagi 103. člena ZDR in 24. člena ZSZD potrebno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 334. člena ZPP določa, da je sodišče vezano na sodbo, ko je razglašena, če ni razglašena, pa, ko je odpravljena. To pri odločanju organov delodajalca pomeni, da je organ vezan na odločitev, če je razglašena, torej objavljena na seji organa.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodnina - odpravnina
Po mnenju revizijskega sodišča predstavlja izplačilo odpravnine, ki je bilo izvršeno v skladu z zakonom (36. f člen ZDR), nadomestno izpolnitev, kot jo predvideva 308. člen ZOR. V prvem odstavku tega člena je določeno, da obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega, kot mu ta dolguje. Ker je tožnik odpravnino sprejel namesto dokupa pokojninske dobe, pri čemer kakšni njegovi zadržki iz podatkov v spisu niso razvidni, bi imel možnost zahtevati odškodnino samo v primeru, če bi nadomestna spolnitev imela stvarne ali pravne napake, teh pa pri denarni spolnitvi ni. Zato pogojev odškodninske odgovornosti, čeprav jih je sodišče druge stopnje ugotavljalo, sploh ni bilo treba ugotavljati.
Ni v nasprotju z zakonom predlog pogodbe o zaposlitvi, če je delovno mesto za katero se zahteva poklic višje medicinske sestre, poimenovano - delovno mesto medicinske sestre -, in če v njem ni urejen terenski dodatek.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 46. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 382.
zdravljenje v naravnem zdravilišču - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta sodišči druge in prve stopnje pri reševanju spora izhajali iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, sta pravilno ugotovili vse odločilne okoliščine spora. Zato so v reviziji ponovljene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje (drugačna mnenja zdravnikov), procesno pravno nedopustne (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato tudi po presoji revizijskega sodišča za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialno pravna podlaga. Ker revizijska trditev, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravnega postopka ni utemeljena, in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 370, 373, 374.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek
Po presoji revizijskega sodišča delavski svet v obravnavanem primeru ni pravilno uporabil pooblastila iz 96. člena pravilnika, ko je ob tožnikovi zahtevi v njegovo škodo ugotavljal drugačno dejansko stanje (odsotnost z dela do 30.9.1991 namesto do 28.8.1991). Po navedeni določbi pravilnika bi delavski svet lahko razveljavil izpodbijani sklep in ga nadomestil z novim le tedaj, ko bi po dopolnitvi postopka ugotovil, da je prvostopni organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, ki so pomenila podlago za njegovo odločitev (103. člen ZDR v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZPP, 1. točka 373.
člena ZPP, 374. člen ZPP). Delavski svet tožene stranke pa ni ugotavljal drugačnega dejanskega stanja na podlagi obravnave (opravljene pred delavskim svetom oziroma prvostopnim organom), pač pa je na nejavni seji ugotavljal odločilna dejstva. Z opustitvijo izvedbe dokaznega postopka v smislu drugega odstavka 81. člena ZTPDR je bila storjena bistvena kršitev ugovornega postopka, saj je bil tožnik prikrajšan za pravico do razpravljanja o dejstvih, ki so bila pomembna za odločanje. S tem pa je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti iz omenjenega zakonskega določila v zvezi s 7. členom ZPP oziroma 103. členom ZDR. Delavski svet po omenjenih zakonskih določilih in določbah pravilnika ni imel pooblastila, da v primeru spremenjenih razmer samostojno odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca. Ker delavski svet tožene stranke pri odločanju ni ravnal v skladu z določbo 96. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, je njegov sklep nezakonit tudi iz formalnih razlogov.
razveljavitev odločbe tuje arbitraže - pristojnost slovenskega sodišča
Arbitražne odločbe lahko presojajo samo sodišča države, v kateri je bila arbitražna odločba izdana, oziroma sodišča države, katere zakon je bil za izdajo arbitražne odločbe uporabljen.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izvenzakonska življenjska skupnost - pravni posli med zakonci - dogovor o solastninskih deležih
Ob upoštevanju dejstev, da je bil dogovor o nakupu stanovanja sklenjen pred nastankom zunajzakonske skupnosti, stanovanje pa pred nastankom zunajzakonske zveze tudi kupljeno in dejstva, da sta se pravdni stranki dne 15.10.1980 s pogodbo dogovorili, pod kakšnimi pogoji bo tožeča stranka pridobila na spornem stanovanju solastninski delež do 1/2 (4. točka pogodbe z dne 15.10.1980), je pritožbeno sodišče v zvezi s krediti navedlo le, da je pravno zmotno stališče tožeče stranke, da je zaradi dejstva, da so se krediti vračali tudi tekom trajanja zunajzakonske skupnosti, nastala na spornem stanovanju skupna lastnina. To stališče pritožbenega sodišča je, ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilno. Med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, da bosta na pridobljenem stanovanju pridobili solastnino, končno ne more spremeniti niti v reviziji posebej izpostavljeno dejstvo, da je bila končna cena stanovanja določena šele z aneksom, ki pa je bil podpisan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih).
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 393, 393/3, 348, 348/1.
pritožba - obseg preizkusa pri brzojavni pritožbi
Brzojavna - neobrazložena pritožba ni nepopolna pritožba (1. odstavek 351. člena ZPP). Je tudi podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina (4. točka 350. člena ZPP). Zato vložitev obrazložitve pritožbe v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za pritožbo iz 1. odstavka 348. člena ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje na podlagi take pritožbe obsega samo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilnost uporabe materialnega prava (365. člen ZPP), brez upoštevanja pritožbenih razlogov v obrazložitvi pritožbe, vloženi v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP, a po poteku roka za vložitev pritožbe.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist
Ker se najemnina za poslovni prostor kot podlaga za opredelitev pridobljene koristi oblikuje tržno, vendar v odvisnosti od stanovanjske najemnine, je o njeni višini pravno mogoče odločiti le ob istočasni ugotovitvi stanovanjske najemnine.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - novinarska kritika
Pravica novinarja, da obvešča javnost in da kritizira delo oseb, ki opravljajo javne funkcije, ne obsega tudi pravice, da to stori na način, ki ga Kazenski zakon RS opredeljuje kot kaznivo dejanje.