starostna pokojnina - odmera - predhodni postopek - obnova postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstvi
Ob ugotovitvi, da se tožnica v omenjenih vlogah ni izrecno sklicevala na nobeno določbo Zakona o splošnem upravnem postopku kot načina za odpravo, po njenih navedbah nepravilne odmere starostne pokojnine, pač pa je svoji vlogi z dne 19.11.1991 kot dokaz za pravilen izračun pokojninske osnove priložila pojasnilo ministrstva za delo glede valorizacije nadomestila osebnega dohodka med boleznijo, revizijsko sodišče nima pomislekov v pravilnost odločanja tožene stranke v obnovitvenem postopku. Zmotno je stališče revizije, da bi bila tožena stranka dolžna obravnavati njeno vlogo kot pobudo za uvedbo postopka po 265. členu ZUP oziroma 3. alinei prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe po tem določilu mora biti izpolnjen med drugim pogoj, da so bila pred tem že izčrpana vsa druga izredna pravna sredstva.
Ker je bilo tožnici za dosego razveljavitve, odprave ali spremembo napadene odločbe do tedaj na voljo kot izredno pravno sredstvo še obnova postopka, niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uporabo določb po 265. členu ZUP, na katero se je tožnica pričela sklicevati šele v sodnem postopku. Zato ni pravilno stališče revizije, da bi bila tožena stranka sama dolžna izbrati to pravno sredstvo za odpravo napak pri odmeri starostne pokojnine tožnici. Pravno sredstvo je procesna pravica stranke, ki jo mora le-ta, zlasti če gre za izredno pravno sredstvo, uveljavljati z natančno navedbo, za katero pravno sredstvo gre in na kateri z zakonom določeni razlog ga opira. Ker se je tožnica v postopku, ki je tekel pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vseskozi zavzemala za obnovo postopka in na zadnji glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje dne 29.11.1995 (listovna št. 9) tudi njen pooblaščenec (katerega izjavo je sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZPP upoštevalo) - se ne more uspešno sklicevati na to, da je tožena stranka kršila procesne določbe 265. člena ZUP oziroma ni upoštevala določb 3. alinee prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZT-90 člen 30. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-8.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavec, ki je dne 24.4.1993, ko je začel veljati zakon o trgovini, imel najmanj petnajst let dela prodajalca, je izpolnjeval pogoje po 30. členu zakona za sklenitev delovnega razmerja, zato ni zamolčal podatkov po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR.
Delavec tudi ni zamolčal podatkov zato, ker delodajalec ni preveril podatkov o izpolnjevanju pogojev.
Ni v nasprotju z zakonom predlog pogodbe o zaposlitvi, če je delovno mesto za katero se zahteva poklic višje medicinske sestre, poimenovano - delovno mesto medicinske sestre -, in če v njem ni urejen terenski dodatek.
ZDR (1990) člen 103. ZPP (1977) člen 370, 373, 374.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek
Po presoji revizijskega sodišča delavski svet v obravnavanem primeru ni pravilno uporabil pooblastila iz 96. člena pravilnika, ko je ob tožnikovi zahtevi v njegovo škodo ugotavljal drugačno dejansko stanje (odsotnost z dela do 30.9.1991 namesto do 28.8.1991). Po navedeni določbi pravilnika bi delavski svet lahko razveljavil izpodbijani sklep in ga nadomestil z novim le tedaj, ko bi po dopolnitvi postopka ugotovil, da je prvostopni organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva, ki so pomenila podlago za njegovo odločitev (103. člen ZDR v zvezi s prvim odstavkom 370. člena ZPP, 1. točka 373.
člena ZPP, 374. člen ZPP). Delavski svet tožene stranke pa ni ugotavljal drugačnega dejanskega stanja na podlagi obravnave (opravljene pred delavskim svetom oziroma prvostopnim organom), pač pa je na nejavni seji ugotavljal odločilna dejstva. Z opustitvijo izvedbe dokaznega postopka v smislu drugega odstavka 81. člena ZTPDR je bila storjena bistvena kršitev ugovornega postopka, saj je bil tožnik prikrajšan za pravico do razpravljanja o dejstvih, ki so bila pomembna za odločanje. S tem pa je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti iz omenjenega zakonskega določila v zvezi s 7. členom ZPP oziroma 103. členom ZDR. Delavski svet po omenjenih zakonskih določilih in določbah pravilnika ni imel pooblastila, da v primeru spremenjenih razmer samostojno odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavca. Ker delavski svet tožene stranke pri odločanju ni ravnal v skladu z določbo 96. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, je njegov sklep nezakonit tudi iz formalnih razlogov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 46. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 382.
zdravljenje v naravnem zdravilišču - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker sta sodišči druge in prve stopnje pri reševanju spora izhajali iz pravilnih materialnopravnih izhodišč, sta pravilno ugotovili vse odločilne okoliščine spora. Zato so v reviziji ponovljene trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje (drugačna mnenja zdravnikov), procesno pravno nedopustne (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato tudi po presoji revizijskega sodišča za ugoditev tožbenemu zahtevku ni podana materialno pravna podlaga. Ker revizijska trditev, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravnega postopka ni utemeljena, in ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).
ZPP (1977) člen 354, 354-11, 354-13, 393. ZTPDR člen 63.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - revizija
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odločb disciplinskih komisij, s katerima je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo, ker je ugotovilo, da bistvene kršitve določb postopka ni zmotna uporaba materialnega prava ni bilo. O zadevi še ni bilo razsojeno (11. točka 354/II čl. ZPP) pa tudi materialno pravo je bilo glede na izvedene dokaze pravilno uporabljeno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bil zapisnik na obravnavi pisan.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep - prenehanje delovnega razmerja - predhodni postopek - pristojnost organa za odločanje o disciplinski odgovornosti poslovodnega organa
V prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je določena pristojnost organov, ki odločajo o disciplinski odgovornosti delavcev glede na težo storjene kršitve (poslovodni organ oziroma disciplinska komisija). V tretjem odstavku pa je vsebovano pooblastilo organu, ki imenuje oziroma postavi poslovodnega organa, da odloča o njegovi disciplinski odgovornosti. To pooblastilo je neprenosljivo, saj prenos pristojnosti na drug disciplinski organ, za kar se zavzema revizija, zakon ne dovoljuje. Ker je o očitanih kršitvah delovnih obveznosti tožnika, ki je v času njihove storitve opravljal funkcijo direktorja pri toženi stranki, odločala v nasprotju z zakonom (tretji odstavek 59.
člena ZTPDR) disciplinska komisija, torej organ, ki za meritorno odločanje o zadevi absolutno ni bil pristojen, je njegova odločitev, tudi po presoji revizijskega sodišča, nezakonita. V posledici te ugotovitve je bilo potrebno razveljaviti vsa procesna dejanja in odločitve disciplinske komisije, ki je odločala o zadevi, za katero po zakonu ni stvarno pristojna. Pravilo iz tretjega odstavka 59. člena ZTPDR namreč ne pomeni, da je lastnost poslovodnega organa upoštevati samo pri tisti osebi, ki v času vodenja disciplinskega postopka to funkcijo dejansko opravlja, ampak tudi kot storilčevo osebno lastnost v času storitve disciplinske kršitve (pa čeprav ta lastnost ni njen konstitutiven element).
delovno razmerje pri delodajalcu - sklenitev delovnega razmerja - plače in drugi prejemki - nadomestilo za konkurenčno klavzulo
Ni v nasprotju z zakonom določba v pogodbi o zaposlitvi, da se delavcu ob prenehanju delovnega razmerja, tudi na podlagi njegove odpovedi, izplača šest plač kot nadomestilo za prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti. Delodajalec je zato tako nadomestilo dolžan izplačati.
Čas, ki je pri ugotavljanju rezultatov lahko upošteven, mora biti zaradi objektivnosti čim daljši, minimum tridesetih dni, kot je bil določen v konkretnem primeru. To je čas, v katerem delodajalec s svojo aktivnostjo skuša ugotavljati razloge nedoseganja pričakovanih rezulatov dela in v določenem postopku rešiti nastali položaj. Pri tem ta rok ne more pomeniti zahteve, da mora organizacija pozitivno oceniti pričakovane rezultate dela, če spremljani delavec na primer v zadnjem letu dokazano ni dosegal pričakovanih rezultatov, dosegel pa jih je samo v mesecu opazovanja. Dejstvo, da je v opazovanem obdobju pričakovane delovne rezultate dosegel, lahko kaže prej na to, da gre v takem primeru res za tisto nedoseganje pričakovanih rezultatov dela, ki je bilo odvisno samo od prizadevnosti in vloženih naporov spremljanega delavca.
Na podlagi ustavnih določil imajo tujci, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, v načelu enake pravice iz delovnega razmerja in socialne varnosti kot državljani Republike Slovenije - torej po določbah ZTPDR, ZPIZ, zakona o delovnih razmerjih in drugih predpisov - z izjemami, ki jih določajo posebni predpisi. Tak poseben predpis je ZZT, ki določa pogoje, pod katerimi lahko tujec dela v Republiki Sloveniji. Ker ta zakon določa posebne pogoje, ki so deloma drugačni od pogojev, ki so določeni v ZTPDR, zakonu o delovnih razmerjih in drugih predpisih, je ta pravna norma poseben (specialen) pravni predpis, ki ga je kot primarni pravni vir uporabiti takrat, ko tujec sklepa delovno razmerje ali ko se ugotavlja, ali so dani pogoji za prenehanje takšnega pravnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
Ni bistveno, ali je tožena stranka na ta dela razporejala druge delavce brez formalne razporeditve ali z njo, bistveno je, da v primeru zaposlovanja drugih delavcev na dela, kjer je bilo v primeru tožnikov ugotovljeno, da je bilo njuno delo tam nepotrebno za dalj kot šest mesecev, ne gre za dela, ki bi postala trajno nepotrebna. Tožena stranka je tožnikoma ponudila drugo ustrezno delo, za katerega tožnika zdravstveno nista bila sposobna. Zato bi tožena stranka, če bi hotela reševati problem tožnikov v skladu z ustreznimi zakonskimi določbami, morala tožnikoma ponuditi drugo, njunemu zdravstvenemu stanju primerno možnost, če jo je imela na voljo. Tožnika sta v spis vložila razpis tožene stranke, kar je po mnenju revizijskega sodišča več kot dovolj, če upoštevamo, da je v skladu z določbo drugega odstavka 36. h člena ZDR tudi v postopku sodnega varstva, dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcev, na organizaciji oziroma delodajalcu. Zato bi moralo sodišče dokaze, da gre res za korektno izpeljane postopke ugotavljanja trajno presežnih delavcev in posledičnega prenehanja delovnega razmerja, dobiti od tožene stranke, ne pa zaključevati, da tožnika svojih trditev nista uspela dokazati.
plače in drugi prejemki - odpravnina pri razrešitvi
Če je pogodbeno določilo jasno in razumljivo, potem za njegovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabi se tako, kot je zapisano.
delovno razmerje pri delodajalcu - odškodninska odgovornost - plačevanje premije - posledice, če premija ni plačana
Revizijsko sodišče je reviziji zavarovalnice ugodilo in obe sodbi razveljavilo, ker sodišči nista upoštevali določila četrtega odstavka 913. člena ZOR, po katerem neha veljati zavarovalna pogodba, če premija ni plačana v letu dni od njene zapadlosti. To vprašanje ni bilo razčiščeno, zato je bilo treba ugotoviti, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Zmanjšanje dodeljene površine zemljišča po 1. odstavku 90. člena ob uvedbi komasacije veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih zaradi izgradnje javnih objektov na komasacijskem območju je obvezno za vse komasacijske udeležence sorazmerno z vloženim zemljiščem (enako po 1. odstavku 67. člena novega Zakona o kmetijskih zemljiščih).
ZPP (1977) člen 351, 351/1, 393, 393/3, 348, 348/1.
pritožba - obseg preizkusa pri brzojavni pritožbi
Brzojavna - neobrazložena pritožba ni nepopolna pritožba (1. odstavek 351. člena ZPP). Je tudi podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina (4. točka 350. člena ZPP). Zato vložitev obrazložitve pritožbe v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za pritožbo iz 1. odstavka 348. člena ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje na podlagi take pritožbe obsega samo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilnost uporabe materialnega prava (365. člen ZPP), brez upoštevanja pritožbenih razlogov v obrazložitvi pritožbe, vloženi v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP, a po poteku roka za vložitev pritožbe.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izvenzakonska življenjska skupnost - pravni posli med zakonci - dogovor o solastninskih deležih
Ob upoštevanju dejstev, da je bil dogovor o nakupu stanovanja sklenjen pred nastankom zunajzakonske skupnosti, stanovanje pa pred nastankom zunajzakonske zveze tudi kupljeno in dejstva, da sta se pravdni stranki dne 15.10.1980 s pogodbo dogovorili, pod kakšnimi pogoji bo tožeča stranka pridobila na spornem stanovanju solastninski delež do 1/2 (4. točka pogodbe z dne 15.10.1980), je pritožbeno sodišče v zvezi s krediti navedlo le, da je pravno zmotno stališče tožeče stranke, da je zaradi dejstva, da so se krediti vračali tudi tekom trajanja zunajzakonske skupnosti, nastala na spornem stanovanju skupna lastnina. To stališče pritožbenega sodišča je, ob upoštevanju ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev, tudi po presoji revizijskega sodišča pravno pravilno. Med pravdnima strankama sklenjenega dogovora, da bosta na pridobljenem stanovanju pridobili solastnino, končno ne more spremeniti niti v reviziji posebej izpostavljeno dejstvo, da je bila končna cena stanovanja določena šele z aneksom, ki pa je bil podpisan že v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
razveljavitev odločbe tuje arbitraže - pristojnost slovenskega sodišča
Arbitražne odločbe lahko presojajo samo sodišča države, v kateri je bila arbitražna odločba izdana, oziroma sodišča države, katere zakon je bil za izdajo arbitražne odločbe uporabljen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - poslovno omejeno sposobna oseba
Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe (1. odstavek 56. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Da je posel veljaven, mora biti tedaj stranka sposobna izraziti pravo voljo, ki je temelj pravnoposlovnega ravnanja. Po izvedbi številnih dokazov, med katerimi so bili tudi dokazi z izvedenci medicinske stroke, in po oceni teh dokazov sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da sta bila tako preživljanec J. K. kot tudi eden izmed preživljalcev R. K.
(drugi preživljalec je bila njegova žena, katere poslovna sposobnost pa ni bila sporna) sposobna izraziti pravo poslovno voljo in razumeti pomen svojih pravnoposlovnih ravnanj. Glede sedaj že pok. R. K. je v sodbi sodišča druge stopnje celo izrecna ugotovitev, da je ta preživljalec ob podpisu pogodbe pred sodnikom vedel kakšno pogodbo sklepa in da se je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju v času njegovega življenja tudi v celoti izvrševala. Ob upoštevanju teh ugotovitev je neutemeljen revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje določbo 1. odstavka 56. člena ZOR zmotno uporabili.
Ravnanje v nasprotju s 1. odst. 7. člena Zakona o delovnih razmerjih ima lahko za posledico samo disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornost delavca (2. oziroma 3. odst. 7. člena omenjenega zakona) ne pa odklonitve plačila za delo, opravljeno po pogodbi.