ZDRS člen 10, 10/1-4. Uredba člen 3.SZ člen 39, 49/1.
pridobitev z naturalizacijo - redna naturalizacija
Za ugotavljanje dejstva, ali prosilec za sprejem v državljanstvo izpolnjuje pogoj o zagotovljenem stanovanju v smislu ZDRS in 3. člena uredbe, je odločilna vsebina pogodbe, s katero se dokazuje to dejstvo, in ne naslov pogodbe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - spolzka keramična talna obloga
V okviru poslovne dejavnosti nudenja kopalniških uslug je mokra in spolzka keramična obloga v hodniku, ki je namenjen za prehod kopalcev iz bazena v druge prostore, nevarna stvar.
razlaga pogodb - uporaba določil in razlaga spornih določil - pogodbeno dogovorjena prepoved opravljanja določene dejavnosti
Tožena stranka vztraja pri svojem stališču, da pogodbeno določilo o bremen prosti prodaji izključuje prepoved opravljanja gostinske dejavnosti. Taka razlaga pogodbe je v popolnem nasprotju z besedilom pogodbe, iz katerega jasno izhaja, da bremen prosto prodajo dovoljuje preužitkarica glede na svojo stvarno pravico hasnovanja in gospodarjenja na nepremičnini, katere del je bil predmet prodaje med pravdnimi strankami. Bremena, ki so v nadaljevanju pogodbe izrečno dogovorjena (služnost v tč. IV, prestavitev plota v tč. V, prepoved opravljanja gostinske dejavnosti v tč. VI, postavitev snegobranov v tč. VII) s tem niso mišljena, saj bi bila sicer celotna pogodba sama s seboj v nasprotju.
prodaja - obveznost prodajalca - pridobitev lastninske pravice - vpis v javno knjigo
Toženca sta kot prodajalca že na podlagi določbe prvega odstavka 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih dolžna tožnici kot kupcu prodano stanovanje izročiti tako, da bo tožnica na njem pridobila lastninsko pravico. Ta njena zakonska obveza je konkretizirana tudi s pogodbeno sprejeto obveznostjo v 5. členu sporne pogodbe, ki vsebuje dovoljenje tožencev za zemljiškoknjižni vpis te pogodbe. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je po določbi 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vpis v zemljiško knjigo. Toženca sta skušala onemogočiti vpis v zemljiško knjigo z neutemeljenim odklanjanjem overitve svojih podpisov na sporni pogodbi in torej nista izpolnila svoje zakonske in pogodbene obveznosti. Zato uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost v točkah
Označba vrednosti spornega predmeta s točkami, ki se lahko nanašajo na taksno ali odvetniško tarifo, ne more nadomestiti pravilne določitve vrednosti spornega predmeta v denarju.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14. Zakon o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (ZVLP 1946) člen 8. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (1946) člen 2, 7. Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (1945) člen 8. KZ (1947) člen 95, 95/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - oblike krivde - naklep - varstvo splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države
Glede kaznivega dejanja, ki je bil pravno opredeljen po 8.čl. Zakona o varstvu splošnega ljudskega premoženja in premoženja pod upravo države (1946), izpodbijana sodba z dne 9.11.1949 ni upoštevala določbe 1.odst.95.čl. KZ-47, da je potrebno upoštevati kazenski zakon, ki je veljal v času storitve. Dejanje naj bi bilo namreč storjeno ob razpadu Nemčije, torej maja 1945, ko je veljal Zakon o zaščiti narodnega imetja in njegovem upravljanju (Ur.list DFJ, št. 39/45).
lokacijsko dovoljenje - lastnost stranke v postopku - obnova postopka
Zadostuje, da stranka v predlogu za obnovo postopka navede vsaj enega od zakonitih razlogov iz 249. člena ZUP in ga verjetno izkaže (1. odst. 256. člena ZUP). S pravnomočnim sklepom o dedovanju za gradnjo namenjenih nepremičnin tožnica verjetno izkazuje okoliščine, da v lokacijskem postopku varuje svoje pravice, na katere opira predlog za obnovo postopka (9. točka 249. in 254. člen ZUP). To ji daje položaj stranke v postopku, ki ima za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo (49. člen ZUP).
ZOR člen 103. ZUN člen 46.ZSZ člen 51.SZ člen 9, 12, 12/3.
ničnost pogodbe - oddaja nezazidanega stavbnega zemljišča v družbeni lastnini - pridobitev funkcionalnega zemljišča
Tožniki niso uspeli uveljaviti ničnosti med toženima strankama sklenjene pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki meji na funkcionalno zemljišče, na katerem stoji njim solastna hiša. Določba 12. in 9. člena SZ le opredeljujejo pomen funkcionalnega zemljišča in niso podlaga za pridobitev lastninske pravice neposredno na podlagi samega zakona. Predmet nakupa po določbah SZ je opredeljen v samih drugih pogodbah. Tožniki niso zatrjevali nobene druge pravne podlage za pridobitev solastninske ali druge pravice na sporni njihovemu funkcionalnemu zemljišču meječi parceli, saj niso sprožili npr.
upravnega postopka po 3. odst. 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ali sklenili pogodbe po 51. členu Zakona o stavbnih zemljiščih. Samo dejanska zatrjevanja uporabe sporne parcele ne zadostuje, pa tudi ne sicer le zatrjevani namen ob pridobitvi sporne parcele v družbeno lastnino; potrebna bi bila ali v skladu z zakonskimi predpisi sklenjena pogodba ali akt državnega organa.
Pri meritornem odločanju v obnovi postopka je treba glede pogojev za pridobitev državljanstva uporabiti materialni predpis, ki je veljal v času izdaje prejšnje odločbe.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - subrogacija
Zavarovancu, ki je po prometni nesreči s svojim udeleženim vozilom odpeljal s kraja dogodka, je najprej treba dokazati, da se je objektivnih dejstev nesreče zavedal; šele potem je mogoče nanj prevaliti dokazno breme o nealkoholiziranosti.
lastninska pravica - solastnina - pravice solastnika
Po določbi 14. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 6/80) ima solastnik pravico imeti stvar v posesti, kar pomeni, da mu mora drug solastnik to omogočiti (v okviru uporabe, sorazmerne njegovemu delu), med drugim tudi z izročitvijo ključa solastne stanovanjske hiše.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4.SZ člen 153, 153/2.
sodba zaradi izostanka - pogoji za izdajo - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - pravica prejšnjega imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Če so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka (332.čl. ZPP), odloči sodišče na podlagi dejanskega stanja, kakršno izhaja iz tožbenih navedb. Materialnopravni preizkus sodbe zaradi izostanka se zato nanaša na pravo, ki ga je treba uporabiti glede na zatrjevana dejstva (4. točka 1. odst. 332.čl. ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Obstoj slednjega, torej tehtnih razlogov, ki pogojujejo delegacijo pristojnosti, je iz vloge tožeče stranke razviden in objektivno izkazan.
glavna obravnava - pogoji za glavno obravnavo - zagovornik - zagovornik po uradni dolžnosti
Pogoja iz 308. člena ZKP, da povabljeni zagovornik ni obvestil sodišča, zakaj je zadržan, ni mogoče razlagati tako, da zadošča, da je zagovornik navedel razloge, zakaj je zadržan. Taka gramatikalna razlaga je v nasprotju z načelom ekspeditivnosti postopka. Sodišče mora oceniti, ali so razlogi zagovornikove zadržanosti opravičljivi ali ne in na podlagi te svoje ocene sprejeti ustrezne procesne ukrepe.
Pri odmeri le 1,500.000,00 SIT odškodnine za (duševne bolečine, zmanjšanje življenjskih aktivnosti) ni prišla v zadostni meri do izraza prav individualizacija in konkretizacija obravnavane škode, zlasti izkazanega dejstva, da je tožnik moral opustiti opravljanje svojega poklica, v katerem je bil uspešen, zaradi česar je tudi po ugotovitvah obeh nižjih sodišč, ki v celoti sprejemata objektivne ugotovitve iz izvedeniškega mnenja, pri tožniku prišlo do profesionalne deklasacije in grobega socialnega upada.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda - škoda, ki jo pretrpijo drugi - solidarna odgovornost več povzročiteljev prometne nesreče - vzročna zveza kot dejansko in pravno vprašanje
V 4. odstavku 178.čl. ZOR je določeno, da imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno za škodo, ki jo pretrpijo drugi. Smisel tega pravila je, da lahko oškodovanec, ki ni kriv za nesrečo in tudi ni objektivno odgovoren, uveljavlja odškodnino od vseh povzročiteljev, ki so odgovorni za škodo, nerazdelno. V enakem pravnem položaju pa je tudi imetnik motornega vozila, ki ni kriv za nesrečo, če sta za škodo krivdno odgovorna dva imetnika (ali več imetnikov) motornih vozil (prvi odst. 178.čl. ZOR). Nekrivi udeleženec nesreče ima položaj oškodovanca, ta položaj pa mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odst. 178.čl. ZOR obravnava kot "druge", torej kot subjekte, ki niso objektivno odgovorni za škodo. Vprašanje obstoja elementov, ki sestavljajo pravno upoštevno vzročno zvezo med ravnanjem povzročitelja škode in nastankom škode, spada med dejanska vprašanja in kot tako ni predmet revizijskega preizkusa (3. odst. 385.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Uporaba pravilne metode za ugotovitev pravno relevantne vzročnosti pa je pravno vprašanje.
posojilo - ustna pogodba - rok za vrnitev posojila
Pravdni stranki sta sklenili ustno posojilno pogodbo (prvi odstavek 557. člena ZOR), po kateri toženca kot posojilojemalca zadeva obveznost vrnitve sposojenega denarja v skladu z določbo 562. člena ZOR. To je materialno pravo, ki ga je mogoče uporabiti v obravnavanem primeru glede na dejanske ugotovitve. Te pa so stvar dokazovanja in končne sodne dokazne presoje: tako o tem, pod kakšnimi pogoji je bilo posojilo dano, kot o tem, ali je bilo, ali ni bilo vrnjeno.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka - možnosti staršev in potrebe otroka - preživnina za zakonca
Ne dovolj raziskana odločilna dejstva iz 82. ali 83. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so potrebna za pravilno odločitev o preživnini za razvezanega zakonca, niso identična tistim iz 79. člena navedenega zakona, temveč so širša. Sodišče druge stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe posebej poudarilo, da je med pravdnima strankama nesporno, da tožnica nima svojih sredstev za preživljanje in da ni zaposlena. Glede na to in glede na dejansko izkazane toženčeve zmožnosti je poudarilo specifičnost ugotovljene situacije, ki dovoljuje odločitev, da toženec krije vse otrokove denarne potrebe. Zmožnosti staršev iz 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih niso le njihove denarne zmožnosti.
Tožnica skupni hčerki pravdnih strank nudi pretežno vzgojo in oskrbo, kar je njen prispevek k preživljanju otroka. Zato je izpodbijana odločitev o višini preživnine tudi sorazmerna zmožnosti obeh staršev.