akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vstopna pravica vnuka - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je sin bivšega lastnika umrl za svojim očetom. S tem niso podani pogoji za uporabo instituta vstopne pravice tožnice kot vnukinje, ko bi tožnica "postala" dedinja prvega dednega reda. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivšega lastnika lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen. Nadomestni upravičenec bi bil njen oče, ki pa ni štel za državljana LRS in FLRJ, zaradi česar po prvem odstavku 9. člena ZDen ni upravičenec do denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje oškodovanca - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Oškodovancu gre lahko brezplačna pravna pomoč po ZBPP v kazenskem postopku, na podlagi prvega in drugega odstavka 1. člena ZBPP v zvezi s V. poglavjem ZKP, če za to izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljence pravno-formalno začne.
ZUP člen 260, 260-1, 267. ZVO-1 člen 157a, 157a/3. SPZ člen 27, 27/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov - zemljišče v lasti republike slovenije - posestnik zemljišča - dejanska oblast nad stvarjo - posest odpadkov - obnova - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Tožnik je bil zavezan za plačilo stroškov po tretjem odstavku 157.a člena ZVO-1 kot posestnik zemljišča, kar je bilo ugotovljeno na podlagi koncesijske pogodbe in aneksa ter zahtevka za sečnjo, kar je ustrezalo tako definiciji lastniškega posestnika, kot tudi neposrednega dejanskega posestnika (prvi odstavek 24. in prvi odstavek 27. člena SPZ. Organ je tožnika določil za plačnika, ker je ugotovil, da tožnik izvaja na parceli neposredno dejansko posest. Tožnik namreč ni bil določen za plačnika stroškov le na podlagi določb ZSKZ, ki so ga pooblaščala za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti (2. in 4. člen ZSKZ), ali vpisa B. v zemljiški knjigi, temveč kot dejanski posestnik nepremičnine, to dejstvo pa s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P ... z dne 26. 2. 2015 ni ugotovljeno drugače kot z odločbo z dne 31. 5. 2015. Dejanska oblast nad parcelo, na kateri so bili odloženi odpadki, pa je bila podlaga za določitev tožnika kot zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - dopolnilna odločba - izdaja dopolnilne odločbe - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
Že iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da je organ z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 6. 2004 kršil materialni predpis in pravila postopka. To pa pomeni, da bi tožnica morala zoper izdano gradbeno dovoljenje uporabiti pravna sredstva, in sicer vložiti pritožbo ali kršitve uveljavljati z drugim dovoljenim pravnim sredstvom. Kršitev materialnega prava in kršitev pravil postopka namreč z dopolnilno odločbo ni mogoče odpravljati. Z dopolnilno odločbo organ odloči o vprašanjih, ki so bila predmet postopka, pa v izdani odločbi niso bila zajeta (prvi odstavek 220. člena ZUP); dopolnilno odločbo torej organ izda, če upravna zadeva ni bila rešena v celoti, glede vseh zahtevkov ali vseh vprašanj in ne da bi odpravljal nepravilnosti odločitve.
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.
Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 1. ZUP člen 9.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - zavrnitev zahteve
Ker je v zadevi sporen obseg priznanih stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila pred izdajo odločbe in pred izdajo odločbe zahtevala tudi vključitev te gradbene situacije v upravičene stroške, je sodišče presodilo, da je tožena stranka zaradi nepopolno izvedenega dokaznega postopka kršila določbo 9. člena ZUP, v posledici pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo
ZKme-1 člen 53, 53/1, 56, 56/1, 56/3, 56/4. ZUP člen 10.
sofinanciranje iz javnih sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zadevi so bila na podlagi kontrole na terenu ugotovljena odstopanja med zaračunanimi postavkami in dejanskim stanjem na terenu, in sicer v postavki, ki se nanaša na dobavo gostinskih stolov in postavki, ki se nanaša na inox nevtralni točilni pult. Ker je obrazložitev tožene stranke pomanjkljiva oziroma preuranjena, se bo tožena stranka morala opredeliti do zatrjevanja tožeče stranke, da so bili dejansko dobavljeni in plačani gostinski stoli primerljive oziroma boljše kvalitete. Ker tožena stranka zatrjuje, da je inox nevtralni točilni pult na kraju samem drugačnih dimenzij, kot je zaračunan, pri tem pa se tožena stranka ni opredelila do ugovora tožeče stranke, da gre za odstopanja, ki jih je zahtevala montaža pulta v prostor in so minimalna oziroma ni pojasnila, ali to dejstvo ima in kakšen vpliv ima na pravilen obračun postavke v spornem računu, zato je bila tudi v tem delu njena odločitev preuranjena.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka
Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.
Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.
brezplačna pravna pomoč - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za svetovanje - sklep o odpustu obveznosti - sodno varstvo
Ker je prosilka zaprosila za BPP za postopek, za katerega v tej fazi in na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala tožena stranka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve, ni izkazano, da je sodni, (dodeljena je BPP v obliki pravnega svetovanja v zvezi z odplačevanjem hipotekarnega kredita po odpustu obveznostu), prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov oziroma postopek, ki teče pred drugimi sodišči oziroma organi ter institucijami, je sodišče zaključilo, da prosilka v trenutku sprejema izpodbijane odločitve ni izpolnjevala pogojev za dodelitev BPP.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - goljufija (prevara) - odgovornost operaterja - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Določba drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 se uporablja z namenom varstva končnih uporabnikov pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev, ki se izvajajo preko omrežij. V obseg varstva pa nedvomno sodijo primeri zlorab, organiziranih s strani tretje osebe, ki so storjene z uporabo elektronskih komunikacijskih storitev. V primeru drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 gre za abstraktno določbo, ki splošno zajema odgovornost operaterjev pri zlorabah, ki lahko prizadenejo tako varnost storitev, kot omrežij.
Toženki ni treba, v okviru odločanja o predhodnem vprašanju obstoja zlorabe, ugotavljati vseh elementov kaznivega dejanja, ki naj bi se v posameznem primeru zgodilo. Zadostuje, da ugotovi, da je ena stranka (tretji) povzročila zmoto pri drugi stranki (naročniku oziroma uporabniku) z javno komunikacijsko storitvijo. Ob izostanku očitnih indicev za dvom, da ne gre za resnično ponudbo, od naročnika kot povprečnega uporabnika komercialnih številk ni mogoče pričakovati, da bi se moral zavedati, da gre za dejanje, ki pomeni zlorabo, ko je zaman čakal na prosto linijo - prostega operaterja, saj v spornem SMS na nastanek stroška s čakanjem ni bil obveščen.
Konkretna komercialna številka je bila pri tožnici registrirana kot da opravlja dejavnost prodaje, zaradi česar bi bilo od tožnice upravičeno pričakovati, da bo kot skrben gospodarstvenik preverila, ali je prosilec za dodelitev premijske številke registriran za opravljanje dejavnosti prodaje v Sloveniji ter šele nato sprejela poslovno odločitev, ali mu bo dopustila uporabo te številke. Tožnica pa je, ne da bi z uporabo minimalnih varnostnih mehanizmov preverila točnost podatkov, dovolila zakup in uporabo premijske številke 090, kar je nato vodilo v prevaro in s tem do spornega zaračunavanja.
Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v Občini Tržič (2013) člen 44, 45, 47. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - nastanitveni objekt - delovanje na področju turizma - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Že v pritožbi (in kar izhaja tudi iz tožbe) je tožnik za vsak posamezni strošek izčrpno in natančno pojasnil, zakaj gre za strošek v smislu posodobitve dejavnosti sobodajalstva, zato odločitve drugostopnega organa glede zavrnitev pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti in je tudi po oceni sodišča s tožbo zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) podana.
Hkrati pa se sodišče tudi strinja z razlogovanjem tožnika, da gre (vsaj v večjem delu) za investicije, ki bi jih kazalo obravnavati kot investicije v posodobitev dejavnosti sobodajalstva. Zagotavljanje hlajenja prostorov za goste v toplih mesecih v letu, možnost dostopa do brezžičnega interneta, opozarjanje glede nevarnosti požarov, možnost dodatne aktivnosti za goste (ponudba keramičnih delavnic z vreteni), usmeritev do lokacije namestitve z vidnimi znaki, namreč že na prvi pogled spadajo med osnovne pogoje, ki jih mora v današnjem času zagotoviti vsak, ki se ukvarja z oddajanjem namestitev (torej tudi sob) v turistični in sorodnih dejavnostih.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZTuj-2 člen 78, 78/1.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena dne 15. 12. 2019, zato se je tridnevni rok za vložitev tožbe iztekel v sredo 18. 12. 2019. Tožeča stranka je tožbo vložila priporočeno po pošti dne 20. 12. 2019, to je po izteku roka, določenega v prvem odstavku 78. člena ZTuj-2, zato jo je sodišče moralo kot prepozno zavreči.
tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.
Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/1-2.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - neposredni učinek direktive - bolnišnično zdravljenje
Drugo alinejo drugega odstavka 50. člena ZMZ-1 je treba razlagati tako, da ustvarja izpodbojno pravno domnevo o umiku prošnje, če se prosilec v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom. To pomeni, da lahko tožnik z naknadnim opravičilom dokazuje, da je bila zapustitev azilnega doma posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
vojni veteran - zadeva, o kateri je bilo že odločeno - zavrženje zahtevka
Z izpodbijanim sklepom se ni presojalo tožnikove zahteve po vsebini. Ob ugotovitvi, da je bilo o tožnikovi zahtevi že pravnomočno odločeno, namreč upravni organ sploh ni imel podlage, da bi o zadevi vsebinsko odločal, zato je tožnikovo zahtevo pravilno zavrgel.
Ker se tožnik ne nahaja v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.