dohodnina - odmera dohodnine - olajšava za vzdrževanega družinskega člana - uveljavljanje olajšave - rok za uveljavljanje olajšave - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru ni ovire, da bi davčni organ, če je od tožnikovega delodajalca kot izplačevalca dohodkov iz delovnega razmerja in plačnika davka prejel tudi podatke o tem, da je tožnik že med letom uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane in za katere, to upošteval pri odmeri dohodnine.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - zaključena celota - zamudne obresti
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj je postavke iz popisa del, pri katerih je ugotavljala kršitve po 37. členu ZJN-2, črtala v celoti in ne le tiste dele postavk, kjer je ugotavljala tako kršitev, kar sicer terja načelo sorazmernosti. Prav tako ni utemeljila svoje odločitve, da so obnove domov krajevnih skupnosti zaključena celota, oziroma da so sklop več naročil, ki pa tvorijo eno samo naročilo, pri čemer ni pojasnila utemeljenih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov tožeče stranke (zaslišanja prič), s katerimi je ta želela dokazovati utemeljenost ločenih naročil. Dejansko stanje v zadevi je zato nepopolno ugotovljeno.
delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - postavitev skrbnika
Tožena stranka je postopek postavitve pod skrbništvo izvedla po tem, ko je pristojno sodišče tožnici delno odvzelo poslovno sposobnost za urejanje vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tožnico je seznanila s potekom postopka in ji dala možnost, da se izjavi, svojo odločitev pa oprla na relevantne določbe takrat veljavnega ZZZDR in pri tem upoštevala obseg poslovne sposobnosti, ki je bila z odločitvijo nepravdnega sodišča odvzeta tožnici.
S strani tožnice zatrjevana dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje izgubo gospodarskega pomena lastninske pravice na preostalih nepremičninah, niso razlog za prevzem ostalih nepremičnin, pač pa lahko le vplivajo na višino odškodnine za razlaščeno nepremičnino.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelo varstva pravic strank - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec
Sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe še ne pomeni uvedbe upravnega postopka, saj se ta uvede šele s podajo zahteve za odobritev pravnega posla. Tožeča stranka je zato v zmoti, da bi moral upravni organ pri sestavi in vlaganju sprejemne ponudbe skrbeti, da morebitna nevednost ali neukost stranke nista v škodo njenih pravic in ji v zvezi z uporabo teh pravic svetovati.
Ko je podlaga za uveljavljanje predkupne pravice izjava, dana na podlagi 4. alineje prvega odstavka 24. člena KZK, mora biti ta dana najkasneje ob sprejemu ponudbe.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe
Navedba prodajalca v ponudbi, da si pridružuje pravico, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe, je neupoštevna, saj ZKZ ne daje možnosti prodajalcu, da sam določi kupca mimo prisilnih določb ZKZ. Prav tako je neupošteven pogoj, da mora kupec ob sprejemu ponudbe predložiti potrdilo s strani prodajalca o plačani celotni kupnini.
ZUP člen 146. URS člen 22. Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi člen 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - pravica do izjave - registracija - javna evidenca - poprava podatkov
Tožnica bi morala glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi primarno spoštovati popravo podatkov v Centralnem registru goveda, kolikor je menila, da so netočni. Vendar je tožnica za napako izvedela šele po izdaji predmetne odločbe, zaradi česar predhodno ni mogla predlagati njene poprave.
Organ bi moral stranko pozvati, da poda izjavo - še posebej, ker je iz zbirne vloge za preteklo leto razvidno, da je tam navedeno število prašičev na m3 drugačno. Navedeno neskladje bi lahko organ odpravill z izjavo vlagateljice, pa tudi z neposrednim ogledom na kraju samem.
ZMZ-1 člen 103. Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam z mednarodno zaščito (2011) člen 15.
statusa begunca - tečaj - slovenski jezik - udeležba - prosti preudarek
Okvir polja proste presoje v obravnavani zadevi je upoštevanje tožnikovih potreb po integraciji, na kar se po naravi stvari navezuje ustrezno znanje slovenskega jezika. S tem povezano mnenje lahko da izvajalec tečaja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - osebni stečaj - pravdna sposobnost
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - pravni interes - upravni spor
Iz dopisa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 7. 2019 izhaja, da je CSD, Enota A., Ministrstvo seznanilo, da je B.B. dne 7. 7. 2019 umrla. Navedeno pa pomeni, da si tožnik z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu, glede na zahtevek, postavljen v tožbi, to je (zgolj) zahtevek za odpravo akta (izpodbojna tožba), ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Z dejstvom, da je B.B. umrla, je sodišče seznanilo tudi pooblaščenca tožnika, ki nato ni vložil (tudi) ugotovitvene tožbe ali pa izpodbojno tožbo po nastopu novih okoliščin spremenil v ugotovitveno tožbo. Ker si tako tožnik svojega pravnega položaja v tem postopku ne more več izboljšati, ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev in s tem tudi ne pravovarstvene potrebe
Tožena stranka je najprej z odločbo ugotovila, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno in da je tožnica dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, pri čemer je tožena stranka navedla, da bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zgolj odmerila stroške, izplačane iz sredstev BPP v obravnavani zadevi, pri čemer je kot podlago uporabila dva (tudi pravnomočna) sklepa tožene stranke, na podlagi katerega so bili iz sredstev BPP plačani stroški odvetniku.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija - romska skupnost - prosilec iz Bosne in Hercegovine - tožbena novota
Tožena stranka je ugotovila, da je policija po tožnikovi prijavi napada naredila zapisnik in se odzvala po svojih pravilih. Tožnik je kmalu nato zapustil državo in odšel v Francijo ter se ni prepričal o nadaljevanju policijskega postopka in razpletu policijske preiskave. Iz teh dejstev je tožena stranka (utemeljeno) zaključila, da tožnik ne more uspešno uveljavljati, da mu policija BiH ni nudila ustrezne zaščite. Glede na navedeno napad, katerega žrtev naj bi bil tožnik leta 2013, tudi če bi bil prepričljivo, verodostojno in skladno opisan, ne bi mogel predstavljati razloga za priznanje mednarodne zaščite, saj tožnik ni dokazal, da mu izvorna država ni sposobna ali noče nuditi zaščite pred preganjanjem.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravna odločba - izredna pravna sredstva - odprava odločbe
V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prvega odstavka 42. člena ZKme-1. Zato ugovor tožeče stranke, da je postala odločba pravnomočna in da se je zato zanesla na njeno vsebino in jo smatrala za pravilno in da je tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe kršila načelo zaupanja v pravo in pravne varnosti iz 2. člena Ustave, sodišče zavrača kot neutemeljene.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije - razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih
Glede ocene strokovne komisije morajo biti navedeni jasni in določni razlogi, ki omogočajo presojo njene razumnosti in upoštevanja pogojev javnega razpisa. Iz razlogov mora izhajati, zakaj projekt po mnenju strokovne komisije bolj ali manj izpolnjuje posamezne kriterije razpisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po posebnem zakonu odobrena brezplačna pravna pomoč
Neutemeljeno je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je treba uporabiti določilo 3. člena ZBPP, saj naj bi bila tožnici zagotovljena brezplačna pravna pomoč po ZNP-1. Iz podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila tožnici ta pomoč dodeljena po posebnem zakonu in je pritrditi navedbam tožeče stranke, da zastopanja po CSD ni mogoče šteti kot brezplačne pravne pomoči. CSD namreč zgolj nadomešča polnopravno poslovno sposobnost stranke in je tako njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi nujno pooblaščenec v postopkih pred sodiščem, še posebej, če zaradi varovanja pravic stranke oceni, da bi bilo potrebno zastopanje po odvetniku, ker sam nima zadostnega strokovnega znanja. Pravico do ustreznega strokovnega zastopanja po odvetniku ima tako tudi oseba, ki ji je delno ali popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.
ZBPP člen 13, 14. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSVarPre člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Navedba, da se prosilec nahaja na prestajanju kazni zapora, je nedopustna tožbena novota, saj lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Sodišče pa še dodaja, da je glede na določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje, v navedenem obdobju pa tožnik pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjeval, niti v svoji prošnji ni navajal, da bo glede prejemanja periodičnih dohodkov nastopila kakšna sprememba.
brezplačna pravna pomoč - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - sodna poravnava - vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči
Tožnik, ki je v pravdni zadevi (izplačilo odškodnine zaradi škode nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva) uspel, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti znesek, ki predstavlja polovico stroškov, izplačanih tožnikovemu pooblaščencu, saj je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobil premoženje, ki bistveno presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljenega mu BPP.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanjska hiša, v kateri stranka živi
Ker tožnik nima prijavljenega prebivališče na naslovu objekta, je organ za brezplačno pravno pomoč navedeno nepremičnino pravilno štel kot premoženje, ki se upošteva pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravica tretjega - udeležba v postopku
Tožnica v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo. Zato tožnica ne izpolnjuje predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 106.a člena ZZZDR za uveljavljanje sodnega varstva, in je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.
Tožnica s sklenitvijo poravnave o delitvi iskupnega premoženja ni pridobila premoženja ali dohodkov, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da pogoji iz 48. člena ZBPP glede vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.