brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Presoje tožnikovih možnosti za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP, ni mogoče avtomatično vezati na čas, v katerem je vložil prošnjo za BPP.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - nepravilna uporaba materialnega zakona - interes rs za bivanje tujca - drugi razlogi - družinsko življenje
Dolžina zakonitega in nezakonitega prebivanja je relevantna okoliščina, ki jo mora upravni organ ugotoviti in pretehtati v postopku odločanja o prošnji za začasno prebivanje. Določbe 51. člena ZTuj-2 je treba razlagati v skladu z Ustavo RS in EKČP oziroma tako, da se posamezniku zagotovi spoštovanje njegove pravice do zasebnega življenja.
V obravnavanem primeru je glede na dejanske okoliščine treba pri presoji pravice do prebivanja upoštevati tudi pravico do zasebnega oziroma družinskega življenja.
ZBPP člen 13, 14. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSVarPre člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Navedba, da se prosilec nahaja na prestajanju kazni zapora, je nedopustna tožbena novota, saj lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Sodišče pa še dodaja, da je glede na določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje, v navedenem obdobju pa tožnik pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjeval, niti v svoji prošnji ni navajal, da bo glede prejemanja periodičnih dohodkov nastopila kakšna sprememba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravica tretjega - udeležba v postopku
Tožnica v postopku odločanja o dodelitvi BPP ni zatrjevala, niti izkazala, da bi se glede stikov z njeno polsestro že poskušala dogovoriti s starši mladoletne polsestre ter nato s pomočjo centra za socialno delo. Zato tožnica ne izpolnjuje predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 106.a člena ZZZDR za uveljavljanje sodnega varstva, in je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - obrazložitev ocene strokovne komisije - razumljivost in razumnost razlogov o odločilnih dejstvih
Glede ocene strokovne komisije morajo biti navedeni jasni in določni razlogi, ki omogočajo presojo njene razumnosti in upoštevanja pogojev javnega razpisa. Iz razlogov mora izhajati, zakaj projekt po mnenju strokovne komisije bolj ali manj izpolnjuje posamezne kriterije razpisa.
izjemna pokojnina - izjemni dosežki - športni dosežki - pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice
V skladu s 3. členom ZDPIDŠ sta le Bloudkova nagrada za življenjsko delo, če je posameznik v športu deloval najmanj 30 let, in Bloudkova nagrada za vrhunski mednarodni športni dosežek tisti vrsti nagrad, zaradi katerih je posameznik v skladu s 3. členom ZDPIDŠ upravičen do dodatka k pokojnini. Tožnik pa tovrstnih nagrad ni prejel, pač pa nagrado za načrtovanje in izgradnjo športne infrastrukture, ki spada med Bloudkove nagrade za izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ali med Slovenci v tujini.
Tožnica s sklenitvijo poravnave o delitvi iskupnega premoženja ni pridobila premoženja ali dohodkov, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da pogoji iz 48. člena ZBPP glede vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJF člen 80, 80/1.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe - kupnina
Izpodbijani sklep je po svoji naravi le akt poslovanja, ki služi nadaljnjim postopkom v zvezi z javno-finančnimi predpisi. Na podlagi izpodbijanega sklepa je bil tožeči stranki izdan elektronski zahtevek za izplačilo sredstev. Z aktom poslovanja se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava, temveč se je odločalo v okviru poslovanja tožene stranke, to je glede upravljanja s stvarnim premoženjem. Akt, izdan v postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem, tudi ne pomeni oblastnega ravnanja.
ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine
Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
ZTuj-2 člen 73, 73/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
tujec - preuranjena zahteva - zavrženje vloge - pogoji - dovolitev zadrževanja tujca - dovoljenje za začasno prebivanje
Osnovni pogoj, da se sploh lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja, je ta, da je tujec v postopku odstranitve, v obravnavanem primeru pa tožnik ni v postopku odstranitve, temveč se celo odloča o njegovi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. Iz navedenih razlogov se sodišče strinja s tem, da je bilo potrebno vlogo zavreči, ker je bila vložena prezgodaj, torej preden so sploh nastopile okoliščine, ki morajo nastopiti, da se lahko odloča o prošnji za dovolitev zadrževanja.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije - plačilo trošarine
Iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti izhaja, da pomeni predelava izkopanih materialov mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Tudi sprememba zrnavosti sestavine je nastala zaradi postopka ločevanja oz. sejanja in ne zaradi kemijske oz. mehanske predelave. V obravnavani zadevi glede na terminologijo Uredbe ne gre za predelavo materiala (Področje C), marveč le za pripravo materiala za lažjo uporabo ali nadaljnjo predelavo in da gre pravilno za razvrstitev v področje B (Rudarstvo).
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (2017) člen 4, 4/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda
V javnem pozivu je bilo določeno, da občina zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja na zemljiško parcelo natančno. Enako je izhajalo iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kran. Skladno z Odlokom/2017 in za namen izvajanja javnega poziva (glej 1. člen Odloka o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj) je Mestna občina A. posredovala toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, ki so bili uporabljeni pri odločanju. Ne gre za retroaktivno uporabo predpisa, pač pa za, kot izhaja iz terminologije javnega poziva in obeh odlokov, podatke o mejah območja, za namen uporabe javnega poziva
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi - potrdilo o izvršljivosti
V obravnavanem primeru je davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2. Po presoji sodišča je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kar tudi sicer med strankama ni sporno. V potrdilo o izvršljivosti pa ni mogoče posegati.
Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. Tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s katerim tožnik finančnemu organu očita bistvene kršitve določb postopka pa se nanašajo na odmerno odločbo, torej na sam izvršilni naslov. Predmet obravnavanega postopka pa je zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva v času izdaje tega sklepa.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
Tožnik kljub vedenju, da je potrebno zaradi rojstva otroka urediti prebivališče, tega do otrokovega rojstva ni uredil, česar s tožbo ne zanika. Nadalje tudi ne zadošča zgolj navajanje tožnika, da je s CSD dne 30. 5. 2019 sklenil dogovor, da se bo s partnerko začasno naselil v najemniško stanovanje v Ljubljani, do realizacije tega dogovora pa ni prišlo, saj je že dne 31. 5. 2019 začel s prestajanjem kazni zapora. Dokaza v zvezi z domnevno sklenjenim dogovorom tožnik namreč ne predloži. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožnik niti v prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora niti v tožbi ne pojasni, kako konkretno bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine v primerjavi z obstoječimi bivanjskimi razmerami. Prav tako tožnik ne pojasni, na kakšen način bi on lahko to poslabšanje preprečil, in tudi v zvezi s slednjim ne predloži nobenega dokazila. Zgolj tožnikovo pavšalno vztrajanje, da je prekinitev prestajanja kazni zapora nujno potrebna zaradi njegove pomoči pri varstvu in negi otroka, za katerega obstaja visoka stopnja ogroženosti in posledično velika verjetnost nastanka težko popravljive škode na otrokovem zdravju, ne zadošča za prekinitev kazni.
odsvojitev delnic - imetniki delnic - usklajeno delovanje - dovoljenje
Pavšalne oz. neizkazane so tožničine navedbe, da se je odločila za nakup paketa 11.5000 delnic I., ker naj bi pričakovala prevzem. V postopku tožnica glede utemeljenosti svojega pričakovanja, da bo prišlo do prevzema I. ni predložila nobenih dokazov. Poleg navedenega toženka tudi ni navedla subjekta, ki naj bi prevzem I. izvedel, ni navedla kdaj naj bi podal prevzemno ponudbo in kakšna naj bi bila pričakovana ponujena cena. Zato je tožnica po presoji sodišča prekludirana z navajanjem novih dejstev, ki jih ni podala že v ugovoru zoper Odredbo. Zato sodišče ne more upoštevati tožničinih navedb v tožbi o domnevnem pričakovanem prevzemu I. s strani K.K., družbe M., N. ali družbe A. ter tržni vrednosti delnic. Sodišče iz navedenega razloga zavrača tudi dokazna predloga z zaslišanjem tožničine direktorice L.L. in postavitvijo izvedenca finančne stroke.
PZ člen 291, 317. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 10, 11, 12.
vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - prodaja motornega čolna - spor o lastništvu
Upravni organ v postopku vpisa čolna presoja le skladnost predloga z določbami 291. člena PZ in ne odloča o tem, kdo je lastnik čolna, saj mora slednje izhajati iz predloženih listin. Kolikor obstaja spor glede lastništva čolna, je ta skladno z določbami PZ predmet civilne pravde med strankama/i pred pristojnim sodiščem (splošne pristojnosti), ne pa predmet odločanja v postopku vpisa čolna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - obvezne sestavine tožbe - nejasna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik tudi v dopolnitvi tožbe ni pravilno navedel tožene stranke, ni predlagal, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, predvsem pa ni pojasnil razloge, zakaj toži, ostaja le-ta nejasna in neprimerna za obravnavanje, in ker tudi niso podani razlogi ničnosti, zato jo je sodišče zavrglo.
izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).
S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.