Tožena stranka je najprej z odločbo ugotovila, da je bila tožnici BPP dodeljena neupravičeno in da je tožnica dolžna povrniti stroške neupravičeno pridobljene BPP, pri čemer je tožena stranka navedla, da bodo ti stroški odmerjeni s posebnim sklepom. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zgolj odmerila stroške, izplačane iz sredstev BPP v obravnavani zadevi, pri čemer je kot podlago uporabila dva (tudi pravnomočna) sklepa tožene stranke, na podlagi katerega so bili iz sredstev BPP plačani stroški odvetniku.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZJF člen 80, 80/1.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe - kupnina
Izpodbijani sklep je po svoji naravi le akt poslovanja, ki služi nadaljnjim postopkom v zvezi z javno-finančnimi predpisi. Na podlagi izpodbijanega sklepa je bil tožeči stranki izdan elektronski zahtevek za izplačilo sredstev. Z aktom poslovanja se ni odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava, temveč se je odločalo v okviru poslovanja tožene stranke, to je glede upravljanja s stvarnim premoženjem. Akt, izdan v postopkih upravljanja s stvarnim premoženjem, tudi ne pomeni oblastnega ravnanja.
ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine
Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - nedržavni subjekt - dolg - trditveno in dokazno breme - varna izvorna država
Tožnik ni zatrjeval takšnih osebnih okoliščin, ki bi ustrezala dejanju preganjanja. Tožnik je ob podaji prošnje povedal, da se boji vrnitve zaradi groženj s smrtjo. Sodišče se sicer lahko strinja s tožnikom, da lahko te grožnje (posebno, če so ponavljajoče se) predstavljajo dejanja resne škode, ki bi tožniku lahko grozila v Maroku. Vendar pa bi moral tožnik po dogodku podanih groženj (potem, ko je obvestil policijo o napadu z nožem) počakati na ukrepanje policije, da bi sploh lahko izvorni državi očital, da ga ni zaščitila. Tožnik namreč zatrjuje zaseben konflikt s pripadniki organizirane kriminalne združbe, zato ni moč očitati državi, da ga ni sposobna oz. da ga noče zaščititi, če po sestavi zapisnika ni počakal na nadaljnje ukrepanje policije, pač pa je Maroko zapustil.
Tožnikovi dvomi v policijsko integriteto so brez utemeljitve in konkretnih dokazov, saj tožnik ni navedel nekakšnih predhodnih slabih izkušenj s policijo, iz katerih bi lahko upravičeno prišel do takega zaključka, da policija ničesar ne stori.
Tožnica s sklenitvijo poravnave o delitvi iskupnega premoženja ni pridobila premoženja ali dohodkov, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da pogoji iz 48. člena ZBPP glede vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
ZBPP člen 13, 14. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSVarPre člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - tožbena novota
Navedba, da se prosilec nahaja na prestajanju kazni zapora, je nedopustna tožbena novota, saj lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
Sodišče pa še dodaja, da je glede na določbo prvega odstavka 20. člena ZSVarPre za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči relevantno obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje, v navedenem obdobju pa tožnik pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjeval, niti v svoji prošnji ni navajal, da bo glede prejemanja periodičnih dohodkov nastopila kakšna sprememba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Presoje tožnikovih možnosti za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP, ni mogoče avtomatično vezati na čas, v katerem je vložil prošnjo za BPP.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanjska hiša, v kateri stranka živi
Ker tožnik nima prijavljenega prebivališče na naslovu objekta, je organ za brezplačno pravno pomoč navedeno nepremičnino pravilno štel kot premoženje, ki se upošteva pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
izjemna pokojnina - izjemni dosežki - športni dosežki - pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice
V skladu s 3. členom ZDPIDŠ sta le Bloudkova nagrada za življenjsko delo, če je posameznik v športu deloval najmanj 30 let, in Bloudkova nagrada za vrhunski mednarodni športni dosežek tisti vrsti nagrad, zaradi katerih je posameznik v skladu s 3. členom ZDPIDŠ upravičen do dodatka k pokojnini. Tožnik pa tovrstnih nagrad ni prejel, pač pa nagrado za načrtovanje in izgradnjo športne infrastrukture, ki spada med Bloudkove nagrade za izjemen prispevek k razvoju športa v Sloveniji ali med Slovenci v tujini.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje - osebni stečaj - pravdna sposobnost
Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - obvezne sestavine tožbe - nejasna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik tudi v dopolnitvi tožbe ni pravilno navedel tožene stranke, ni predlagal, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost, predvsem pa ni pojasnil razloge, zakaj toži, ostaja le-ta nejasna in neprimerna za obravnavanje, in ker tudi niso podani razlogi ničnosti, zato jo je sodišče zavrglo.
ZUSDDD člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko neprekinjeno življenje v republiki sloveniji - pravica do zasebnega in družinskega življenja - tujci - kriva izpovedba - izgon tujca
Izgon tujca, ki dolgotrajno tolerirano biva v državi, se po sodni praksi ESČP, pravu EU in mednarodnem pravu uporabi le, če je tujec pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki resno ogroža varnost države. Kaznivo dejanje krive izpovedbe, za katerega je bila tožnica kaznovana, pa ne predstavlja dejanja, ki resno ogroža Republiko Slovenijo.
trošarina - vračilo trošarine - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije
Predelava izkopanih materialov pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C), kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - kulturnovarstveno soglasje
Toženka je ugotovila, da se nepremičnina nahaja v območju kulturne krajine in v območju urbanističnega spomenika (kar med strankama ni sporno) in mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Tožnik temu, da se nepremičnina nahaja na varovanih območjih, ne ugovarja in priznava, da soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine nima. Trdi, da je postopek (šele) v teku. Celo, če bi bil tožnikov objekt (ali katerikoli njegov del) enostaven, bi torej tožnik moral pridobiti ustrezno soglasje in to pred začetkom gradnje. Kot je pravilno štela toženka to, da je postopek v teku, na izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1 ne vpliva, kot je sodišče že obrazložilo, pa tudi ni razlog za tehtanje sorazmernosti ukrepa, ki ga za primere nedovoljene gradnje določa zakon.
Predelava izkopanih materialov pomeni mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost (področje C).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - izpodbijanje izvršilnega naslova - sklep o davčni izvršbi - potrdilo o izvršljivosti
V obravnavanem primeru je davčni organ utemeljeno pričel davčno izvršbo na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2. Po presoji sodišča je v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal izvršilni naslov, ki je bil opremljen s potrdilom o izvršljivosti, kar tudi sicer med strankama ni sporno. V potrdilo o izvršljivosti pa ni mogoče posegati.
Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku. Tožnikovi tožbeni ugovori v zvezi s katerim tožnik finančnemu organu očita bistvene kršitve določb postopka pa se nanašajo na odmerno odločbo, torej na sam izvršilni naslov. Predmet obravnavanega postopka pa je zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva v času izdaje tega sklepa.
izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).
S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
PZ člen 291, 317. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 10, 11, 12.
vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - prodaja motornega čolna - spor o lastništvu
Upravni organ v postopku vpisa čolna presoja le skladnost predloga z določbami 291. člena PZ in ne odloča o tem, kdo je lastnik čolna, saj mora slednje izhajati iz predloženih listin. Kolikor obstaja spor glede lastništva čolna, je ta skladno z določbami PZ predmet civilne pravde med strankama/i pred pristojnim sodiščem (splošne pristojnosti), ne pa predmet odločanja v postopku vpisa čolna.