javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
To, kar toženka navaja v odgovoru na tožbo, ne izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razlogi, zaradi katerih je bila vloga tožnice ocenjena z nekimi ocenami, morajo biti navedeni v sklepu in ne v odgovoru na tožbo. Obrazložitev razlogov tako po presoji sodišča ne zadosti zahtevam 214. člena ZUP, zaradi česar sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - pogoji za vračilo - pridobivanje suhega kremenovega peska - poraba električne energije - plačilo trošarine
Iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti izhaja, da pomeni predelava izkopanih materialov mehansko, kemično in drugo nadaljnjo predelavo in obdelavo surovine, razen drobljenja, mletja, čiščenja, sušenja, separiranja in mešanja. Pri separiranju in pranju surovine se s posebnim postopkom iz surovine izločajo materiali z manjšo granulacijo. Postopek pranja očisti surovino, kremenovih zrn pa ne spreminja, saj ta ostanejo v enaki obliki, so le očiščena nečistoč. V postopku pridobivanja kremenovega peska se kremenova surovina ni niti mehansko niti kemijsko preoblikovala, kar je pogoj za uvrstitev v predelovalno dejavnost, kamor se uvršča tudi proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Tudi sprememba zrnavosti sestavine je nastala zaradi postopka ločevanja oz. sejanja in ne zaradi kemijske oz. mehanske predelave. V obravnavani zadevi glede na terminologijo Uredbe ne gre za predelavo materiala (Področje C), marveč le za pripravo materiala za lažjo uporabo ali nadaljnjo predelavo in da gre pravilno za razvrstitev v področje B (Rudarstvo).
odsvojitev delnic - imetniki delnic - usklajeno delovanje - dovoljenje
Pavšalne oz. neizkazane so tožničine navedbe, da se je odločila za nakup paketa 11.5000 delnic I., ker naj bi pričakovala prevzem. V postopku tožnica glede utemeljenosti svojega pričakovanja, da bo prišlo do prevzema I. ni predložila nobenih dokazov. Poleg navedenega toženka tudi ni navedla subjekta, ki naj bi prevzem I. izvedel, ni navedla kdaj naj bi podal prevzemno ponudbo in kakšna naj bi bila pričakovana ponujena cena. Zato je tožnica po presoji sodišča prekludirana z navajanjem novih dejstev, ki jih ni podala že v ugovoru zoper Odredbo. Zato sodišče ne more upoštevati tožničinih navedb v tožbi o domnevnem pričakovanem prevzemu I. s strani K.K., družbe M., N. ali družbe A. ter tržni vrednosti delnic. Sodišče iz navedenega razloga zavrača tudi dokazna predloga z zaslišanjem tožničine direktorice L.L. in postavitvijo izvedenca finančne stroke.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10, 10/5, 15. EZ-1 člen 357, 357/3.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi
Tožeča stranka je posameznim stanovanjem določala statuse glede na izmerjeno porabo ter jih upoštevala pri izračunu porabniških deležev, kar ni v skladu s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15), (niti s trenutno veljavnim Pravilnikom), saj slednja ničesar ne določata v zvezi s statusi k posameznim parametrom, kot jih poimenuje tožeča stranka. Upoštevanje navedenih statusov bi bilo po petem odstavku 10. člena tedaj veljavnega Pravilnika (in trenutno veljavnega Pravilnika) dopustno le ob 100 % soglasju lastnikov, katerega pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izkazala.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (2017) člen 4, 4/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda
V javnem pozivu je bilo določeno, da občina zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja na zemljiško parcelo natančno. Enako je izhajalo iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kran. Skladno z Odlokom/2017 in za namen izvajanja javnega poziva (glej 1. člen Odloka o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj) je Mestna občina A. posredovala toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, ki so bili uporabljeni pri odločanju. Ne gre za retroaktivno uporabo predpisa, pač pa za, kot izhaja iz terminologije javnega poziva in obeh odlokov, podatke o mejah območja, za namen uporabe javnega poziva
Tožnik kljub vedenju, da je potrebno zaradi rojstva otroka urediti prebivališče, tega do otrokovega rojstva ni uredil, česar s tožbo ne zanika. Nadalje tudi ne zadošča zgolj navajanje tožnika, da je s CSD dne 30. 5. 2019 sklenil dogovor, da se bo s partnerko začasno naselil v najemniško stanovanje v Ljubljani, do realizacije tega dogovora pa ni prišlo, saj je že dne 31. 5. 2019 začel s prestajanjem kazni zapora. Dokaza v zvezi z domnevno sklenjenim dogovorom tožnik namreč ne predloži. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožnik niti v prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora niti v tožbi ne pojasni, kako konkretno bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine v primerjavi z obstoječimi bivanjskimi razmerami. Prav tako tožnik ne pojasni, na kakšen način bi on lahko to poslabšanje preprečil, in tudi v zvezi s slednjim ne predloži nobenega dokazila. Zgolj tožnikovo pavšalno vztrajanje, da je prekinitev prestajanja kazni zapora nujno potrebna zaradi njegove pomoči pri varstvu in negi otroka, za katerega obstaja visoka stopnja ogroženosti in posledično velika verjetnost nastanka težko popravljive škode na otrokovem zdravju, ne zadošča za prekinitev kazni.
sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - potrdilo - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek - poziv na dopolnitev - nejasna in nepopolna vloga
Časovno obdobje, ki ga tožnik izkazuje glede drugega dela finančnega pogoja, ni ustrezno oziroma skladno z zahtevanim časovnim obdobjem Javnega razpisa.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pridobitev pravice terjati - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno navedla in opredelila, katere podatke in dokumente je skladno z 9. členom ZNISESČP pridobila od Ljubljanske banke, na podlagi katerih naj bi ugotovila, da sporna pogodba ni bila evidentirana pri Glavni podružnici Zagreb. Za katere dokumente gre, ne izhaja niti iz upravnega spisa obravnavane zadeve, na odgovoru, ki ga je tožena stranka od banke prejela 26. 5. 2017, pa izpodbijana odločba očitno ni mogla temeljiti, saj gre za podatke, ki jih je tožena stranka pridobila po izdaji izpodbijane odločbe (4. 1. 2017) in (tudi) po tem, ko je bila tožba v upravnem sporu že vložena (31. 1. 2017), poleg tega pa se tožeča stranka tudi glede tega dokumenta in podatkov v njem ni imela možnosti izjaviti v postopku pred toženo stranko. Opisanega ravnanja tožene stranke v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti niti s pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo imeti relevantni razlogi za sprejeto odločitev temelj v pravilno izpeljanem ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe, ki je predmet presoje v upravnem sporu
Sodišče je tožbi ugodilo, saj toženka tudi v ponovnem postopku ni zadostila predpisanemu standardu glede presoje izvedenih dokazov oziroma obrazložitve te presoje v izpodbijani odločbi.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - nepomembna ali zanemarljiva dejstva
Tožnik je tekom podaje prošnje ter osebnega razgovora nanizal nekaj posameznih dogodkov iz časa, ko je živel v Alžiriji, ki pa so vsi po vrsti časovno zelo oddaljeni in niso neposredni razlog za zapustitev izvorne države. Tudi sicer iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik ne štjeje, da bi bil v izvorni državi preganjan in sam priznava, da do statusa begunca po 20. členu ZMZ-1 ni upravičen.
upravni spor - stranka - pravna oseba - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP, ki se skladno z 22. členom ZUS-1 v upravnem sporu uporablja, kolikor ta zakon ne določa drugače, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Srg ... z dne 13. 4. 2018 izbrisana iz sodnega registra.
pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - pravilno vročanje po ZUP - vročanje pooblaščencu - veljavnost pooblastila
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da razpolaga le s splošnim pooblastilom, ki ga je tožnik odvetniški družbi dal v vzporedno potekajočem, sicer vsebinsko povezanem postopku glede rezidentskega statusa. S takim, četudi splošnim pooblastilom, ki se nanaša na drug upravni postopek, ne glede na to, ali gre za vsebinsko povezan postopek, in ali poteka med istimi strankami, pa ni mogoče izkazati pooblastilnega razmerja tudi v predmetnem postopku. Vsak upravni postopek je poseben postopek, zato morata stranka ali pooblaščenec v vsakem posebnem postopku predložiti svoje pooblastilo.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 101.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - neustavnost odloka - pripravljalna dela v postopku razlastitve
Ker se izpodbijana odločba opira na ugotovitev o obstoju javne ceste, ki poteka po nepremičnini, predvideni za razlastitev, za kar je podlaga v občinskem odloku, ki je v nasprotju z Ustavo, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila 19. člen ZJC-B.
Upravni organ se ni opredelil do tega, zaslišanje katerih prič je štel kot dokaz, kakšna je vsebina izpovedb prič, ki so za upravni organ relevantna, in na kakšni podlagi ocenjuje zaslišanje prič kot verodostojno, zato je takšna obrazložitev v nasprotju z zahtevo iz 2. in 3. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
S podaljšanjem obratovanja jedrske elektrarne so predvideni oziroma že izvedeni posegi, in sicer gre za izgradnjo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, zgradbo za manipulacijo z radioaktivnimi odpadki in izgradnjo skladišča NSRAO, poleg tega navajajo, da so predvidene nekatere spremembe v jedrski elektrarni. Tudi iz izpodbijanega sklepa izhaja, da so ti posegi predvideni oziroma so zanje že izdani ustrezni upravni akti, vendar pa se toženka do teh posegov ni izrecno opredelila.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - vrednost nepremičnine - hipoteka - presežen cenzus - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Zaradi zastavne pravice (hipoteke) tožnica, kot (so)lastnica prej navedene nepremičnine, pri razpolaganju z njo ni omejena in je tožena stranka pri odločanju o tožničini prošnji za dodelitev BPP to nepremičnino, oziroma solastniški delež na tej nepremičnini, pravilno štela kot upoštevno premoženje.
Tožnik z navedbami v vlogi in s predloženimi dokazili ni izkazal, da bo nameravani poseg povzročal obremenitve, ki lahko vplivajo na njegovo zdravje ali premoženje, kot to izhaja iz 6. točke 54. člena ZVO-1, niti ni izkazal verjetnega obstoja drugih dejstev ali okoliščin za priznanje pravnega interesa po prvem odstavku 43. člena ZUP, to pomeni, da ni izkazal, da varuje svojo pravico ali pravno korist.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - stroški odvetnika - plačilo pavšala
Zmotno je stališče toženke, da lahko sama presodi o tem, na katerega od možnih načinov bo odvetniku priznala potrebne stroške. Če namreč odvetnik stroške obračuna in tudi izkaže v dejanski višini, organ nima podlage, da jih obračuna pavšalnem znesku.
ZBPP člen 40. ZKP člen 285f. Odvetniška tarifa (2015) člen 10.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - kazenski postopek - zborno sojenje - sodnik posameznik - odpoved procesnim pravicam
Postopek, čeprav teče pred sodnikom posameznikom, je po zahtevnosti in kompleksnosti zadeve enak postopku, kakršen bi bil, če bi v zadevi sodil senat. Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je treba nagrado zagovorniku odmeriti po tar. št. 10/3 tudi v vseh tistih zadevah, v katerih je za sojenje pristojen senat treh sodnikov, sodi pa sodnik posameznik, ker se je obdolženec na podlagi 285.f člena ZKP odpovedal pravici do zbornega sojenja.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - uporaba tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - reprezentativno združenje uporabnikov
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženec na podlagi vpogleda v register radijskih programov pri AKOS ter javno objavljenega seznama ustanoviteljev tožnika na spletni strani AJPES ugotovil, da približno dve tretjini vseh komercialnih radijskih programov emitirajo izdajatelji, včlanjeni pri tožniku, zato ima tožnik lastnost reprezentativnega združenja. Toženec pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodil izvedenega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika v delu, v katerem se njegova izpoved nanaša na to, da tožnik nima lastnosti reprezentativnosti v smislu prvega odstavka 44. člena ZKUASP. Vsak izvedeni dokaz mora biti namreč podvržen presoji oziroma oceni organa, ki odloča v postopku
denacionalizacija - vrednotenje stavbnega zemljišča - stanje zemljišča po času odvzema iz posesti
Ugotovitev trenutka prenosa posesti občini ali drugemu uporabniku je pravno pomemben za ugotavljanje stanja podržavljenega zemljišča za potrebe vrednotenja po določbah 44. člena ZDen.