javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - obrazloženost odločbe
To, kar toženka navaja v odgovoru na tožbo, ne izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Razlogi, zaradi katerih je bila vloga tožnice ocenjena z nekimi ocenami, morajo biti navedeni v sklepu in ne v odgovoru na tožbo. Obrazložitev razlogov tako po presoji sodišča ne zadosti zahtevam 214. člena ZUP, zaradi česar sodišče izpodbijanega akta ne more preizkusiti.
Tožnik kljub vedenju, da je potrebno zaradi rojstva otroka urediti prebivališče, tega do otrokovega rojstva ni uredil, česar s tožbo ne zanika. Nadalje tudi ne zadošča zgolj navajanje tožnika, da je s CSD dne 30. 5. 2019 sklenil dogovor, da se bo s partnerko začasno naselil v najemniško stanovanje v Ljubljani, do realizacije tega dogovora pa ni prišlo, saj je že dne 31. 5. 2019 začel s prestajanjem kazni zapora. Dokaza v zvezi z domnevno sklenjenim dogovorom tožnik namreč ne predloži. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožnik niti v prošnji za prekinitev prestajanja kazni zapora niti v tožbi ne pojasni, kako konkretno bi se lahko bistveno poslabšale bivanjske razmere njegove družine v primerjavi z obstoječimi bivanjskimi razmerami. Prav tako tožnik ne pojasni, na kakšen način bi on lahko to poslabšanje preprečil, in tudi v zvezi s slednjim ne predloži nobenega dokazila. Zgolj tožnikovo pavšalno vztrajanje, da je prekinitev prestajanja kazni zapora nujno potrebna zaradi njegove pomoči pri varstvu in negi otroka, za katerega obstaja visoka stopnja ogroženosti in posledično velika verjetnost nastanka težko popravljive škode na otrokovem zdravju, ne zadošča za prekinitev kazni.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj (2017) člen 4, 4/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda
V javnem pozivu je bilo določeno, da občina zagotovi toženki podatke o mejah območij, kjer je določen drug prednostni način ogrevanja na zemljiško parcelo natančno. Enako je izhajalo iz tretjega odstavka 4. člena Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kran. Skladno z Odlokom/2017 in za namen izvajanja javnega poziva (glej 1. člen Odloka o določitvi prednostnih območij ogrevanja stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Kranj) je Mestna občina A. posredovala toženki podatke o mejah območij, kjer je kot prednostni način ogrevanja določeno daljinsko ogrevanje ali uporaba zemeljskega plina, ki so bili uporabljeni pri odločanju. Ne gre za retroaktivno uporabo predpisa, pač pa za, kot izhaja iz terminologije javnega poziva in obeh odlokov, podatke o mejah območja, za namen uporabe javnega poziva
PZ člen 291, 317. Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (2008) člen 10, 11, 12.
vpis čolna v vpisnik morskih čolnov - prodaja motornega čolna - spor o lastništvu
Upravni organ v postopku vpisa čolna presoja le skladnost predloga z določbami 291. člena PZ in ne odloča o tem, kdo je lastnik čolna, saj mora slednje izhajati iz predloženih listin. Kolikor obstaja spor glede lastništva čolna, je ta skladno z določbami PZ predmet civilne pravde med strankama/i pred pristojnim sodiščem (splošne pristojnosti), ne pa predmet odločanja v postopku vpisa čolna.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 10, 10/5, 15. EZ-1 člen 357, 357/3.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - delitev stroškov v večstanovanjski stavbi
Tožeča stranka je posameznim stanovanjem določala statuse glede na izmerjeno porabo ter jih upoštevala pri izračunu porabniških deležev, kar ni v skladu s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15), (niti s trenutno veljavnim Pravilnikom), saj slednja ničesar ne določata v zvezi s statusi k posameznim parametrom, kot jih poimenuje tožeča stranka. Upoštevanje navedenih statusov bi bilo po petem odstavku 10. člena tedaj veljavnega Pravilnika (in trenutno veljavnega Pravilnika) dopustno le ob 100 % soglasju lastnikov, katerega pa tožeča stranka v obravnavanem primeru ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
V konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni zakonski pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožeča stranka v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo tožene stranke, kot je predhodno podrobneje povzeta, in konkretno ne navaja kakršnihkoli dejanskih ali pravnih razlogov, zaradi katerih ne bi bila pravilna.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - nepomembna ali zanemarljiva dejstva
Tožnik je tekom podaje prošnje ter osebnega razgovora nanizal nekaj posameznih dogodkov iz časa, ko je živel v Alžiriji, ki pa so vsi po vrsti časovno zelo oddaljeni in niso neposredni razlog za zapustitev izvorne države. Tudi sicer iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik ne štjeje, da bi bil v izvorni državi preganjan in sam priznava, da do statusa begunca po 20. členu ZMZ-1 ni upravičen.
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 6/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pridobitev pravice terjati - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno navedla in opredelila, katere podatke in dokumente je skladno z 9. členom ZNISESČP pridobila od Ljubljanske banke, na podlagi katerih naj bi ugotovila, da sporna pogodba ni bila evidentirana pri Glavni podružnici Zagreb. Za katere dokumente gre, ne izhaja niti iz upravnega spisa obravnavane zadeve, na odgovoru, ki ga je tožena stranka od banke prejela 26. 5. 2017, pa izpodbijana odločba očitno ni mogla temeljiti, saj gre za podatke, ki jih je tožena stranka pridobila po izdaji izpodbijane odločbe (4. 1. 2017) in (tudi) po tem, ko je bila tožba v upravnem sporu že vložena (31. 1. 2017), poleg tega pa se tožeča stranka tudi glede tega dokumenta in podatkov v njem ni imela možnosti izjaviti v postopku pred toženo stranko. Opisanega ravnanja tožene stranke v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti niti s pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo imeti relevantni razlogi za sprejeto odločitev temelj v pravilno izpeljanem ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe, ki je predmet presoje v upravnem sporu
Sodišče je tožbi ugodilo, saj toženka tudi v ponovnem postopku ni zadostila predpisanemu standardu glede presoje izvedenih dokazov oziroma obrazložitve te presoje v izpodbijani odločbi.
upravni spor - stranka - pravna oseba - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP, ki se skladno z 22. členom ZUS-1 v upravnem sporu uporablja, kolikor ta zakon ne določa drugače, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Srg ... z dne 13. 4. 2018 izbrisana iz sodnega registra.
pravočasnost pritožbe v upravnem postopku - pravilno vročanje po ZUP - vročanje pooblaščencu - veljavnost pooblastila
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da razpolaga le s splošnim pooblastilom, ki ga je tožnik odvetniški družbi dal v vzporedno potekajočem, sicer vsebinsko povezanem postopku glede rezidentskega statusa. S takim, četudi splošnim pooblastilom, ki se nanaša na drug upravni postopek, ne glede na to, ali gre za vsebinsko povezan postopek, in ali poteka med istimi strankami, pa ni mogoče izkazati pooblastilnega razmerja tudi v predmetnem postopku. Vsak upravni postopek je poseben postopek, zato morata stranka ali pooblaščenec v vsakem posebnem postopku predložiti svoje pooblastilo.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - stroški odvetnika - plačilo pavšala
Zmotno je stališče toženke, da lahko sama presodi o tem, na katerega od možnih načinov bo odvetniku priznala potrebne stroške. Če namreč odvetnik stroške obračuna in tudi izkaže v dejanski višini, organ nima podlage, da jih obračuna pavšalnem znesku.
ustanova - razrešitev skrbnika - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega akta, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku (dopustnost pritožbe pomeni možnost za ponovno preveritev zadeve in morebitno dodatno obrazložitev izpodbijane odločitve), bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. V obravnavani zadevi izpodbijani sklep takšne obrazložitve ne vsebuje, zaradi česar njegov preizkus ni mogoč (podana je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP).
DZ člen 200, 201, 203, 204. ZUP člen 2, 4, 35, 37, 38, 38/5, 129, 129/1, 129/1-1.
izločitev uradne osebe - Center za socialno delo (CSD) - upravna zadeva - ni upravna zadeva - postopek predhodnega svetovanja
Postopka obveznega predhodnega svetovanja ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, niti ne gre za odločanje v drugih javnopravnih zadevah v smislu 4. člena ZUP, zato je upravni organ zahtevo za izločitev, uradne osebe pravilno zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjetni izgled za uspeh - opravljen pravniški državni izpit
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da prosilka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev pritožbe, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZUS-1. Navedeni pogoj za vložitev pritožbe je vsebovan tudi v pravnem pouku sklepa sodišča, s katerim je bila zavržena tožničina tožba. Tožnica je bila v pravnem pouku tudi poučena, da bo sodišče v nasprotnem primeru, na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Zato je utemeljen zaključek ,da tožnica v tej zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZJC-B člen 19. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 214/1-3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 101.
razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javni interes za razlastitev - neustavnost odloka - pripravljalna dela v postopku razlastitve
Ker se izpodbijana odločba opira na ugotovitev o obstoju javne ceste, ki poteka po nepremičnini, predvideni za razlastitev, za kar je podlaga v občinskem odloku, ki je v nasprotju z Ustavo, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno uporabila 19. člen ZJC-B.
Upravni organ se ni opredelil do tega, zaslišanje katerih prič je štel kot dokaz, kakšna je vsebina izpovedb prič, ki so za upravni organ relevantna, in na kakšni podlagi ocenjuje zaslišanje prič kot verodostojno, zato je takšna obrazložitev v nasprotju z zahtevo iz 2. in 3. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.
javna priobčitev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestila - uporaba tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - reprezentativno združenje uporabnikov
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženec na podlagi vpogleda v register radijskih programov pri AKOS ter javno objavljenega seznama ustanoviteljev tožnika na spletni strani AJPES ugotovil, da približno dve tretjini vseh komercialnih radijskih programov emitirajo izdajatelji, včlanjeni pri tožniku, zato ima tožnik lastnost reprezentativnega združenja. Toženec pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni presodil izvedenega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnika v delu, v katerem se njegova izpoved nanaša na to, da tožnik nima lastnosti reprezentativnosti v smislu prvega odstavka 44. člena ZKUASP. Vsak izvedeni dokaz mora biti namreč podvržen presoji oziroma oceni organa, ki odloča v postopku
Tožnik z navedbami v vlogi in s predloženimi dokazili ni izkazal, da bo nameravani poseg povzročal obremenitve, ki lahko vplivajo na njegovo zdravje ali premoženje, kot to izhaja iz 6. točke 54. člena ZVO-1, niti ni izkazal verjetnega obstoja drugih dejstev ali okoliščin za priznanje pravnega interesa po prvem odstavku 43. člena ZUP, to pomeni, da ni izkazal, da varuje svojo pravico ali pravno korist.