ustanova - razrešitev skrbnika - obrazložitev akta
Obrazložitev izpodbijanega akta, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku (dopustnost pritožbe pomeni možnost za ponovno preveritev zadeve in morebitno dodatno obrazložitev izpodbijane odločitve), bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. V obravnavani zadevi izpodbijani sklep takšne obrazložitve ne vsebuje, zaradi česar njegov preizkus ni mogoč (podana je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP).
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu
Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
zapustitev republike slovenije - rok za vložitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper odločbo o določitvi roka za prostovoljno zapustitev Republike Slovenije, ki ga je utemeljil s tem, da krivda za zamudo roka ni na strani tožnika, ampak je zamuda roka nastala zaradi neupoštevanja pravil postopka, saj tožnik ne zna slovensko, ni se odpovedal pravici do tolmača, moral pa bi imeti vedno zagotovljeno pravno pomoč in po potrebi pravico do prevajalske pomoči. Navedene okoliščine v konkretnem primeru ne pomenijo opravičljivega razloga za zamudo, iz katerega bi bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
Glede na zakonsko ureditev spremembe gradbenega dovoljenja, pomeni sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo. Tako novo odločbo je namreč mogoče izdati, če vplivi predlagane spremembe na lokacijske pogoje niso taki, da je zaradi njih treba izdati novo gradbeno dovoljenje. Če ti vplivi niso taki, da bi bilo treba izdati novo gradbeno dovoljenje, se lahko odločba omeji le na spremembe že obstoječega gradbenega dovoljenja. Po navedenem torej možnost spremembe gradbenega dovoljenja ne pomeni, da lahko investitor spreminja posamezen pogoj, element ali bistveno sestavino, določeno v gradbenem dovoljenju, neodvisno od vpliva te spremembe na druge pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.
Sprememba naklona strehe, predvidenega v gradbenem dovoljenju, pomeni spremembo lokacijskega pogoja.
ZVO-1 člen 157a, 157a/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes
V vlogi z dne 16. 7. 2018 tožnik svoj pravni interes za odpravo izpodbijane odločbe utemeljuje z navedbo, da v nasprotnem primeru ne bo imel možnosti zahtevati povračila stroškov od dejanskih povzročiteljev odpadkov. Vendar pa tožnik zgolj z željo po odpravi izpodbijane odločbe v upravnem sporu za potrebe morebitnega dokazovanja v potencialnem bodočem sodnem postopku pravnega interesa za izpodbojno tožbo ne izkazuje.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za brezplačno pravno pomoč - verjetni izgled za uspeh - opravljen pravniški državni izpit
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da prosilka ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je pogoj za vložitev pritožbe, kot to določa drugi odstavek 22. člena ZUS-1. Navedeni pogoj za vložitev pritožbe je vsebovan tudi v pravnem pouku sklepa sodišča, s katerim je bila zavržena tožničina tožba. Tožnica je bila v pravnem pouku tudi poučena, da bo sodišče v nasprotnem primeru, na podlagi drugega odstavka 89. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Zato je utemeljen zaključek ,da tožnica v tej zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh.
DZ člen 200, 201, 203, 204. ZUP člen 2, 4, 35, 37, 38, 38/5, 129, 129/1, 129/1-1.
izločitev uradne osebe - Center za socialno delo (CSD) - upravna zadeva - ni upravna zadeva - postopek predhodnega svetovanja
Postopka obveznega predhodnega svetovanja ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, niti ne gre za odločanje v drugih javnopravnih zadevah v smislu 4. člena ZUP, zato je upravni organ zahtevo za izločitev, uradne osebe pravilno zavrgel.
ZVO-1 člen 20. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (2012) člen 20, 20/3.
odpadki - ravnanje z odpadki - gospodarska javna služba - vključitev v sistem ravnanja z odpadki - odvoz smeti
Treba je razčistiti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva. Da se mora uporabnik javne službe na območju odloka občine vključiti v sistem zbiranja in prevoza odpadkov, določa tretji odstavek 20. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov.
ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.
gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja
Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve
V zadevi ni sporno, da so bile leta 1941 vse nepremičnine v vl. št. ... k.o. ..., vpisane na ime „Reichsgau Kärnten“. Če je bila upravičenka tak zahtevek upravičena podati po ZRP, pa ga ni podala, glede na upravnosodno prakso ne more uspešno uveljavljati denacionalizacijskega zahtevka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - objektivni in subjektivni kriteriji
Tako subjektivni kot tudi objektivni kriterij za določitev zahtevanih podatkov za poslovno skrivnost ni izpolnjen. Subjektivni kriterij terja izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo kot poslovna skrivnost. Poslovna skrivnost je določeno dejstvo, ki obstaja v vednosti, v znanju, ki je pogosto materializirana. Glede objektivnega kriterija pa ni treba, da bi bila v kakšnem aktu izrecno navedena vsebina podatka.
odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 36. člena ZFO-1 je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar slednje občini ne daje pravice do sodelovanja v postopku vračila tega nadomestila kot stranki oziroma stranski udeleženki. Občina namreč v tem postopku ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi, torej nima pravnega interesa ampak zasleduje dejanski interes, in sicer pridobiti čim več sredstev v občinski proračun, zaradi česar je bila odločitev tožene stranke o zavrženju predloga odločanja po nadzorstveni pravici, pravilna.
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZDavP-2 namreč lahko davčni zavezanec vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma, če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. To lahko stori najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - opredelitev stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.
Tožeča stranka je v tožbi zahtevala, naj sodišče odloči, da se ji povrnejo stroški postopka, vendar teh stroškov ni določno opredelila, zato sodišče stroškov tožeči stranki ni moglo priznati in je njen stroškovni zahtevek zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zadnje dejanje - plačilo nagrade in povračilo stroškov odvetnika
Ker je bila pri zapisu sodne poravnave storjena napaka, zaradi katere sporno pravno razmerje med pravdnima strankama ni bilo dokončno rešeno, sta stranki sklenili novosodno poravnavo in z njo nadomestili prej sklenjeno poravnavo. Zadnje dejanje v postopku je bilo opravljeno tako šele s sklenitvijo nove sodne poravnave.
ZBPP člen 37, 37/3, 40, 40/1, 40/5. ZKP člen 184, 184/1, 184/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zavrženje vloge
Odobrena BPP se je nanašala le na kazensko preiskovalno zadevo, ki se je vodila pod navedeno opravilno številko, in ne na kazensko zadevo I K 30492/2018, v zvezi s katero je bila izdana odločba Bpp 40/2018 z dne 30. 7. 2018. Zato se je po presoji sodišča končala z zaključkom preiskovalnega postopka, torej ko je preiskovalni sodnik spoznal, da je stanje stvari v preiskavi zadosti razjasnjeno in poslal spise državnemu tožilcu; ta mora v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugotavljanje dejanskega stanja
Ker so razlogi za pritožbo bistveni za odločitev o zadevi, bi moral organ za brezplačno pravno pomoč dati stranki možnost, da se o tem izjavi oziroma jo pozvati, da glede tega svojo prošnjo dopolni. Na ta način bi bilo tožeči stranki omogočeno, da v postopku uveljavlja svoje pravice in pravne koristi, kot to določa prvi odstavek 138. člena ZUP. Šele po tako izvedenem postopku, upoštevajoč tudi vse ostale določbe ZUP, ki urejajo potek ugotovitvenega postopka, je mogoče sprejeti vsebinsko odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Sporazum ni popoln, saj iz njegove vsebine ni razviden dogovor zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema. Ob upoštevanju ugotovljenega je o navedenem odločilnem dejstvu nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini sporazuma in med samim sporazumom, zaradi česar sodni preizkus izpodbijane odločbe ni mogoč.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno sredstvo - upravni postopek
Iz okoliščin obravnavane zadeve je razvidno, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi kršitve tretjega odstavka 22. člena takrat veljavnega Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, saj je menil, da mu ni omogočena ustrezna menjava posteljnine. Zato gre s tem v zvezi za postopek po 85. členu ZIKS, skladno s katerim ima obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju. Omenjena pritožba pa ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, ampak do pravnega sredstva v upravnem postopku.