javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - razpisni pogoj
Toženec bo moral v ponovljenem postopku po vsebini presoditi navedbe tožnikov, med ostalimi tudi njuno trditev, da je izvajalec na računu št. 147/16, predloženem k obvestilu o zaključku naložbe, ki ga je toženec štel za verodostojnega, na roke popravil datum ponudbe, s čimer smiselno zatrjujeta, da je s tem vzpostavljen (vsaj) dvom v njegovo verodostojnost in skladno s prej citirano določbo petega odstavka 8. b) točke Javnega poziva podana potreba po izvedbi dodatnih dokazov v zvezi z ugotavljanjem pričetka izvedbe del.
ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Tožnika zmotno menita, da gre v tej zadevi za rekonstrukcijo, ker se po predvideni odstranitvi (večjega) dela objekta, ohranja del objekta, ki ga je mogoče definirati kot stavbo. To namreč za presojo pravne kvalifikacije obravnavanega posega ni bistveno. Odločilno pa je, da bo pretežni del objekta (vključno s temelji) v celoti odstranjen, na tem mestu pa bo skupaj s temelji zgrajen nov objekt.
brezplačna pravna pomoč - vračilo izplačanih sredstev - pridobitev premoženja
Tožnica zatrjuje, da ni pridobila premoženja, kot to navaja tožena stranka v odločbi, pri čemer pa svojih navedb ne konkretizira zakaj šteje, da je tožena stranka vrednost premoženja napačno ocenila. Iz odločbe in sodbe sodišča prve stopnje namreč jasno izhaja, da je tožnica v pravdi delno uspela, da je pridobila solastništvo na treh parcelah.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - resna škoda - nedržavni subjekt - kriminalna združba
Nedržavni subjekt je lahko subjekt resne škode le, če prosilcu država ali politične stranke in druge organizacije niso sposobne in nočejo nuditi zaščite, česar tožnik ni izkazal, saj se ni obrnil po pomoč k pristojnim državnim organom, ko je bil deležen groženj in ko so ga pretepli in se je celo aktivno izognil temu, da bi prišel v stik z državnimi organi, ko so drugi (uslužbenci bolnišnice) poklicali policijo, s tem, da je bolnico zapustil, da ne bi prišel v stik s pristojnimi državnimi organi. Tožnikovo zatrjevanje, da mu državni organi niso sposobni nuditi zaščite, je preveč posplošeno in zgolj hipotetično, saj se k njim po pomoč ni zatekel in je celo aktivno preprečil, da bi prišel v stik z njimi. Če pa pri njih niti ni iskal pomoči, potem ne more zatrjevati, da mu niso sposobni nuditi zaščite.
URS člen 58. ZVis člen 6. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142.
doktorat znanosti - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - avtonomija univerze
Dr. H.H. se v svojem mnenju ne opredeli do vprašanja pomembnosti spornega dela doktorske disertacije, ampak se je osredotočila le na dokazovanje podobnosti magistrskega in doktorskega dela, vendar pa zgolj to dejstvo, da v tem mnenju manjka opredelitev do elementa pomembnosti, ni takšna pomanjkljivost, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje, saj sta dva od treh članov komisije obrazložila tudi element pomembnosti, do njega pa se je opredelil tudi senat univerze.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 7. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 24. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - merila - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka - začasna odredba
Izvrševanje načela otrokove največje koristi v postopku ne predstavlja samo omogočanje pravice do izjave mladoletnika in pravice do stikov mladoletnika s starši, pač pa tudi tehtanje celotnih individualnih okoliščin mladoletne tožnice v času odločanja, skladno s 7. členom Uredbe Dublin III. Toženka se do individualnih okoliščin mladoletne tožnice v zvezi z načelom največje otrokove koristi pri odločanju o odgovorni državi članici za obravnavanje prošnje tožnic sploh ni opredelila, saj je v celoti izostala ugotovitev toženke, zakaj je glede na njene individualne okoliščine v največjo korist druge tožnice, da se njena prošnja obravnava na Poljskem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - vrednost nepremičnine
Premoženje tožnika in njegove družine presega višino mejnega zneska 19.304,64 EUR. Tožnik ni navedel ničesar, kar bi omajalo po uradni dolžnosti pridobljen podatek o vrednosti nepremičnine in ni predložil nobenega dokaza v prid svojim trditvam ter zatrjuje zgolj slabo stanje hiše, kar potencialno res lahko vpliva na nižjo ceno, a tega z ničemer niti ni skušal dokazati, niti ni ponudil lastne ocene, kakšna je realna tržna vrednost nepremičnine. Možnost razpolaganja z nepremičnino je neokrnjena.
ZJC člen 68. ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - veljavnost zakona
ZJC je prenehal veljati z dnem uveljavitve ZCes-1, razen posameznih določb, ki so izrecno naštete v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
Pogodba, ki je bila sklenjena zaradi ureditve spornih razmerij med tožnikom in MOL v zvezi z reklamnimi panoji, postavljenimi brez dovoljenja pristojnega organa MOL, po svoji vsebini in načinu izdaje predpisanega soglasja ne more nadomestiti.
davčna izvršba - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti - ugovor dolžnikovega delodajalca - rubež denarnih sredstev
Delodajalec oziroma izplačevalec prejemkov dolžniku, lahko na podlagi prvega odstavka 164. člena ZDavP-2 pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi, ugovarja zoper ta sklep v roku 8 dni od dneva njegovega prejema, vendar samo iz razloga, v kolikor dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. V predmetni zadevi tako tožnik ne zanika, da dolžnik pri njem ne bi prejemal prejemkov, temveč zgolj navaja, da je pri njem zaposlen za 20 ur tedensko, kar pa ne predstavlja ugovornega razloga v skladu z zgoraj navedeno zakonsko določbo.
ZMZ-1 člen 25, 27, 28. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 19, 19/2. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena tožba - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije - subsidiarna zaščita - pravica do izjave
Tožnik se (je) (v upravnem postopku in) v tožbi sklicuje na splošne razmere v Alžiriji in ne uveljavlja, da bi bilo njemu iz nekih razlogov izven okvira 27. člena ZMZ-1 „namerno odtegnjeno“ uživanje najbolj temeljnih pravic, ki bi mu omogočile preživetje. Zato tudi z vidika subsidiarne zaščite izpodbijani akt ni nezakonit.
Seznanitev z dokazno oceno preden organ izda upravni akt na področju mednarodne zaščite ne pomeni tega, kar je predpisano v določilu 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP, da mora uradna oseba stranki omogočiti, da se seznani z uspehom dokazovanja ter da se o tem izreče. Pravica do izjave (obrambe) kot element znotraj splošnega pravnega načela dobrega upravljanja, kadar gre za izvajanje prava EU, je s strani Sodišča EU preko določbe o sodelovanju med državo članico in prosilcem za mednarodno zaščito (4. člen Kvalifikacijske direktive št. 2004/83 oziroma Kvalifikacijske direktive 2011/95) interpretirana tako, da sodelovanje med uradno osebo in prosilcem obstaja samo v prvi fazi ugotovitvenega postopka - obravnavanja dejstev in okoliščin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - interes pravičnosti - kazenski postopek - oškodovanec
Nedvomno je v interesu pravičnosti, da je tožnici omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku, če sama nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njena pravica do poštenega sojenja. Vendar pa pravni interes oškodovanca v kazenskem postopku ni neomejen. ZKP oškodovancu ne zagotavlja neomejenih možnosti za varstvo pravnega interesa na prvi stopnji, saj ga oškodovanec lahko varuje le v okviru izvrševanja procesnih pravic, ki mu jih omogoča ZKP.
ZGD-1 člen 75, 75/1. ZSReg-B člen 16. ZUP člen 96.
sodni register - izbris iz poslovnega registra - sprememba podatkov - poslovni naslov - sprememba poslovnega naslova - obvestilo o spremembi - vročitev obvestila - vročitev z javnim naznanilom
Če ni mogoča vročitev tožniku zaradi spremembe naslova, se vročitev opravi z javnim naznanilom v skladu s 96. členom ZUP.
Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
ZUP člen 144. ZBPP člen 13. ZUPJS člen 17, 17/2, 18.
brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca in družinskih članov - primerno stanovanje - ugotovitveni postopek - pravica stranke do izjave
Tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti in so bistvenega pomena za odločitev. Tožnik se je o njih lahko izjasnil šele v upravnem sporu, ki pa je namenjen presoji zakonitosti upravnega odločanja. Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnika pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov z vpogledom vanje ter na njihovi podlagi odločila o prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala tožniku omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti nepremičnin, ki so vplivale na zavrnitev njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma mu omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja in uporabnosti površine.
Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.
Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
ZUP člen 260, 260-1, 267. ZVO-1 člen 157a, 157a/3. SPZ člen 27, 27/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - zavezanec za plačilo stroškov - zemljišče v lasti republike slovenije - posestnik zemljišča - dejanska oblast nad stvarjo - posest odpadkov - obnova - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec
Tožnik je bil zavezan za plačilo stroškov po tretjem odstavku 157.a člena ZVO-1 kot posestnik zemljišča, kar je bilo ugotovljeno na podlagi koncesijske pogodbe in aneksa ter zahtevka za sečnjo, kar je ustrezalo tako definiciji lastniškega posestnika, kot tudi neposrednega dejanskega posestnika (prvi odstavek 24. in prvi odstavek 27. člena SPZ. Organ je tožnika določil za plačnika, ker je ugotovil, da tožnik izvaja na parceli neposredno dejansko posest. Tožnik namreč ni bil določen za plačnika stroškov le na podlagi določb ZSKZ, ki so ga pooblaščala za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti (2. in 4. člen ZSKZ), ali vpisa B. v zemljiški knjigi, temveč kot dejanski posestnik nepremičnine, to dejstvo pa s sodbo Okrožnega sodišča v Celju P ... z dne 26. 2. 2015 ni ugotovljeno drugače kot z odločbo z dne 31. 5. 2015. Dejanska oblast nad parcelo, na kateri so bili odloženi odpadki, pa je bila podlaga za določitev tožnika kot zavezanca za plačilo stroškov odstranitve odpadkov.
akt izdan v denacionalizacijskem postopku - vstopna pravica vnuka - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je sin bivšega lastnika umrl za svojim očetom. S tem niso podani pogoji za uporabo instituta vstopne pravice tožnice kot vnukinje, ko bi tožnica "postala" dedinja prvega dednega reda. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnica kot vnukinja bivšega lastnika lahko štela kot nadomestna upravičenka na podlagi 12. člena ZDen. Nadomestni upravičenec bi bil njen oče, ki pa ni štel za državljana LRS in FLRJ, zaradi česar po prvem odstavku 9. člena ZDen ni upravičenec do denacionalizacije.
vojni invalid - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Ob ugotovitvi, da je tožnica pritožbo zoper sklep z dne 29. 6. 2018 (o zavrženju tožničine zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida) vložila po preteku predpisanega 15 dnevnega roka, je izpodbijani sklep o zavrženju tožničine pritožbe tudi po presoji sodišča pravilen in zakonit.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/3, 79/4, 79/5. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 6. ZUP člen 9, 214.
V drugostopenjski odločbi toženka ni odgovorila na vse relevantne pritožbene navedbe pritožnice, ki je že tedaj zatrjevala, da Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) v 6. členu za nekatere objekte ne predvideva faktorja, zaradi česar se ne obračuna, saj je zgolj ponovila, da je v prvostopenjski odločbi uporabljen faktor skladen s faktorji, ki so določeni v projektni dokumentaciji. Odločba torej nima razlogov, medtem ko je razlog, da se faktorji določajo v projektni dokumentaciji, nejasen. Zato se sodišče do njih ne more opredeliti, saj presoja zakonitost izpodbijane odločbe in ne pravilnost stališč ene ali druge stranke, ki jih izpostavljata (šele) v tožbi. Pri tem iz upravnega spisa ni razvidno, da bi toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnikovi pravni prednici omogočila, da se izjavi o njenem pojmovanju faktorjev v preglednici. Očitno pa je, da je tožeča stranka ves čas postopka uveljavljala drugačno razlago in uporabo predpisa kot toženka. Med okoliščine, pomembne za odločitev, je potrebno uvrstiti tudi pravna stališča, na katerih odločitev sloni.
Pravilnik o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva v Občini Tržič (2013) člen 44, 45, 47. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - nastanitveni objekt - delovanje na področju turizma - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Že v pritožbi (in kar izhaja tudi iz tožbe) je tožnik za vsak posamezni strošek izčrpno in natančno pojasnil, zakaj gre za strošek v smislu posodobitve dejavnosti sobodajalstva, zato odločitve drugostopnega organa glede zavrnitev pritožbenih navedb niti ni mogoče preizkusiti in je tudi po oceni sodišča s tožbo zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP) podana.
Hkrati pa se sodišče tudi strinja z razlogovanjem tožnika, da gre (vsaj v večjem delu) za investicije, ki bi jih kazalo obravnavati kot investicije v posodobitev dejavnosti sobodajalstva. Zagotavljanje hlajenja prostorov za goste v toplih mesecih v letu, možnost dostopa do brezžičnega interneta, opozarjanje glede nevarnosti požarov, možnost dodatne aktivnosti za goste (ponudba keramičnih delavnic z vreteni), usmeritev do lokacije namestitve z vidnimi znaki, namreč že na prvi pogled spadajo med osnovne pogoje, ki jih mora v današnjem času zagotoviti vsak, ki se ukvarja z oddajanjem namestitev (torej tudi sob) v turistični in sorodnih dejavnostih.