ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - izpolnitev obveznosti - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Dolžnik zgolj posplošeno zatrjuje, da je v celoti poravnal obveznost po povzetem izvršilnem naslovu, saj svojega obračuna niti ne predloži. Obračun sodišča prve stopnje je v okviru pravilne uporabe materialnega prava preizkusilo tudi sodišče druge stopnje, ki pa ni pokazal nepravilnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00051813
OZ člen 103, 299, 299/1. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
pogodba o izrednem limitu - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - dvostranske vzajemne pogodbe - limitna pogodba - odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - pojem potrošnika
Če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko skladno s 103. členom OZ druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod zakonskimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZVPot je potrošnik fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti. Vse sporne pogodbe je toženec sklenil kot samostojni podjetnik, očitno za potrebe opravljanja svoje dejavnosti (nasprotnega ne trdi) in ne kot potrošnik. V obravnavanem sporu zato določbe o varstvu potrošnikov niso relevantne.
ZFPPIPP člen 151a, 151a/1, 151a/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek prisilne poravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - omejitev pristojnosti organa nadzora insolventnega dolžnika - član uprave delniške družbe - soglasje sodišča
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča.
Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.
stroški postopka zavarovanja - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa
Četudi se je vpis v zemljiško knjigo opravil po uradni dolžnosti, so upniku v zvezi s tem vpisom nastali stroški. Vpis hipoteke se je namreč opravil kot posledica ugoditve predlogu za zavarovanje upnikove denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini in zaznambo izvršljivosti terjatve, torej v korist upnika, sodno takso pa v tem primeru določa tar. št. 91012 v zvezi z opombo a) ZST-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051590
KZ-1 člen 91, 91/2, 91/3. ZKP člen 357, 357-4. ZS člen 83, 83/3, 83/4, 83a. ZZUSUDJZ člen 2, 3, 3/1, 3/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) člen 1. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) člen 1.
kaznivo dejanje umora - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - epidemija - COVID-19 - postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe - rok za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti - materialni zastaralni rok - materialni in procesni rok - zavrnilna sodba v kazenskem postopku
Rok dveh let, v katerem mora biti (pravnomočno) končan postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe, lahko postane relativiziran zaradi okoliščin, predvidenih v določbi tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. V konkretnem primeru razlogov za to, da zastaranje ne bi teklo, ni najti na strani obtoženca v smislu njegove nedosegljivosti za državne organe. So pa to okoliščine, nastale v zvezi z razglašeno epidemijo nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije in v zvezi s tem izdani predpisi, ki so vplivali na tek oziroma zadržanje materialnega – zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
Predsednik Vrhovnega sodišča je z odredbo dne 13. 3. 2020 odločil, da vsa sodišča od 16. 3. 2020 opravljajo naloge in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS; skladno s četrtim odstavkom 83. člena ZS je določil, da razen v nujnih zadevah, procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja; če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Navedena odredba pomeni, da so zaradi razglašene epidemije v nenujnih zadevah prenehali teči procesni roki, in sicer 16. 3. 2020. Ta odredba tako ni predstavljala podlage za (napačen) zaključek prvostopenjskega sodišča, da je že od veljavnosti te odredbe dalje bil zadržan tek materialnega zastaralnega roka, saj roka za zastaranje kazenskega pregona ni moč šteti za procesni rok določen za uveljavljanje pravic strank v sodnem postopku, zato tudi začasne procesne ovire za pregon niso privedle do pretrganja (materialnega) zastaralnega roka za kazenski pregon.
Pravna podlaga za zadržanje zastaranja kazenskega pregona v obravnavanem primeru je bila podana z uveljavitvijo in trajanjem veljavnosti določbe drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva glede na določbo tretjega odstavka 83. člena ZS ni bila) in kar je dejansko podlaga za zadržanje zastaranja materialnih rokov.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omogočena ne le za primer, ko bi siceršnji nastanek škode povzročil, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, temveč tudi, kadar je to potrebno za preprečitev uporabe sile. Sila, ki nastane med sodnim postopkom, prav tako namreč lahko povzroči, da bo sodno varstvo ostalo brez pomena, zaradi česar je tudi iz tega razloga dopustna začasna ureditev spornega pravnega razmerja.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - odsotnost pravdne stranke
Opravičljivega razloga za zamudo ne more predstavljati okoliščina, da je bil tožnik na letnem dopustu in da ni pregledoval elektronske pošte, ker ni pričakoval pošte s strani sodišča, njen pooblaščenec pa za njeno odsotnost ni vedel.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11. ZIZ člen 10, 10/2, 63, 63/1, 68, 68/5. ZNP-1 člen 1, 1/2, 100.
zahteva za vrnitev otroka - postopek zavarovanja - protipraven odvzem otroka - vrsta postopka - vrnitev otroka v državo izvora - običajno bivališče - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna ureditev stanja - obnova postopka - pravilna uporaba materialnega prava - uporaba določb ziz
Sklep o vrnitvi otroka na podlagi Haaške konvencije je po vsebini še vedno najbližji začasni odredbi. Pritožbene navedbe, da mora sodišče tak postopek na podlagi drugega odstavka 1. člena ZNP-1 izvesti po pravilih nepravdnega postopka, niso utemeljene. A tudi v skladu s 100. členom ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje.
Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo takojšnjo vrnitev otrok v Švico, ki je po svoji pravni naravi, kot je bilo obrazloženo, najbližje sklepu o začasni odredbi, ni eden tistih, v katerem je obnova postopka dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00051774
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. URS člen 21. OZ člen 179. ZPP člen 8, 362. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 1.
prestajanje zaporne kazni - odškodninska odgovornost države - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravična denarna odškodnina - izvrševanje kazni zapora - bivalne razmere v priporu - odvisnost od drog - nepravilno zdravljenje - prepoved nehumanega ravnanja - površina objekta - vadba in rekreacija - dokazni predlog - metodološki napotek - izvedenec psihiatrične stroke - nedopustna pritožbena novota
Tožniku zatrjevana škoda zaradi neustreznih in nehumanih razmer v obeh zavodih (Celje in Dob) ni nastala, saj je bila kvadratura, ki jo je imel na razpolago, ustrezna. Omogočeno mu je bilo gibanje in rekreacija, opravljal je delo, higienske razmere so bile ustrezne. Do zatrjevanih psihičnih težav zaradi neustreznih razmer zato ni prišlo, prav tako je imel dostop do zdravstvene oskrbe.
Skladno z opisanimi bivanjskimi razmerami toženki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja ter posledično tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano nematerialno škodo v obliki psihičnih težav in duševnih bolečin. Iz tožnikove zdravstvene kartoteke izhaja, da je imel težave z nespečnostjo zaradi samega obstoja kazenskega postopka, saj se ni počutil krivega ter se ni mogel sprijazniti z odvzemom prostosti zaradi preprodaje mamil.
predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - veriga pogodb - druga parcelna številka
Že neujemanje parcelnih številk v verigi pogodb omaja verjeten izkaz pravice tretje na predmetu izvršbe. Ker prvi dolžnik v pravdnem postopku ni izkazal, da je lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, tudi tretja z nakupom tega stanovanja od nelastnika oziroma s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z nelastnikom ni verjetno izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Odločanje v izvršilnem postopku ni mogoče mimo izvršilnega naslova, ki je njegova podlaga, temveč bi tretja morala izkazovati svojo pravico z dejstvi in dokazi, ki ne nasprotujejo dejstvom, ugotovljenih v izvršilnem naslovu, že prima facie.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - relevantni ugovorni razlogi
Dolžnik s trditvami, da stanovanje potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora oziroma s trditvami o slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju, zaključka o tem, da te trditve v tej fazi postopka ne preprečujejo izvršbe na nepremičnino, ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00052435
OZ člen 147, 147/1, 147/3.
prometna nesreča - odgovornost delodajalca za delavca - regresni zahtevek zavarovalnice - regresni zahtevek delodajalca proti delavcu - pavšalen ugovor - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - splošni pogoji zavarovanja avtomobilskega kaska - izguba zavarovalnih pravic - trditveno breme stranke - odločitev o pravdnih stroških - sklicevanje na specificiran stroškovnik
Določba tretjega odstavka 147. člena OZ določa pogoje, pod katerimi lahko v notranjem razmerju med nosilcem podjema in delavcem, nosilec podjema zahteva povrnitev plačanega zneska od delavca. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da uporaba določbe tretjega odstavka 147. člena OZ ne pride v poštev, saj zajema drugačno situacijo od konkretne. V tem sporu ne gre za regresni zahtevek delavčevega delodajalca zoper delavca, temveč uveljavlja tretji regresni zahtevek zoper delodajalca iz naslova odgovornosti za drugega. Za subjekt odškodninskega razmerja zato v tem razmerju velja delodajalec.
Trditveno breme v zvezi z zatrjevano izgubo zavarovančevih pravic je bilo na toženi stranki. Zgolj s sklicevanjem na določbo Splošnih pogojev, brez navedbe konkretnih dejstev, tožena stranka svojega dvoma ne more uspešno utemeljiti.
preživljanje bivšega zakonca - nesposobnost za delo - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - spremenjene okoliščine na obeh straneh - rojstvo otroka
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja - pasivnost udeleženca - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev.
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je za nasprotno udeleženko neugodno, da so na podlagi izpodbijane odločitve štirje zgoraj navedeni sporni deli ostali v njeni lasti, čeprav je sama lastninsko pravico ves čas postopka zanikala. To dejstvo je upošteval tudi zakonodajalec in z ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogočil, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja (4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 25. člena ZVEtL-1). Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik. Nasprotna udeleženka v postopku ni podala predloga za vzpostavitev etažne lastnine v korist določenega pridobitelja spornih posameznih delov, še manj ga je podkrepila z ustreznimi navedbami in dokazi. Kljub zatrjevanemu interesu za spremembo zemljiškoknjižnega stanja se je omejila na zanikanje svoje lastninske pravice ter pobudo prepustila domnevnim pridobiteljem spornih delov. Dejstvo, da slednji kljub ustreznim pozivom sodišča svoje lastninske pravice niso uveljavljali in izkazovali, žal bremeni njo. Sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni dolžno po uradni dolžnosti iskati in pridobivati dokazov, ki bi omogočili spremembo obstoječih zemljiškoknjižnih podatkov. Čeprav se na ohranjeno lastninsko pravico nasprotne udeleženke res navezujejo določene pravne in ekonomske posledice, pa to na odločitev ne more vplivati. Položaj pritožnice v tem pogledu ne bo slabši, saj je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dobroverna posest - dobroverni posestnik - zakonita in dobroverna posest - domneva dobre vere - dedni dogovor
Tožniki so sporno zemljišče priposestvovali ob upoštevanju priposestvovalne dobe njihovega pravnega prednika in se je v letu 2000 priposestvovalna doba že iztekla.
Izvedenec je sicer res s stopnjo verjetnosti zaključil, da je vse sporne podpise na najemni pogodbi in obeh njenih prilogah ter podpise, ki jih je v postopku izdelave izvedenskega mnenja predložila tožeča stranka, podpisala ista oseba, ni pa mogel z gotovostjo trditi, da je to podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Pomenljivo pa je mnenje izvedenca, da je pri spornem dokumentu potrebno upoštevati možnost, da gre za podpis, ki ga je mogoče uvrstiti v standard t. i. vplivnega rokopisa, t. j., da je toženec podpis na primerjalnem gradivu namerno preoblikoval zaradi oviranja ugotavljanja istovetnosti. Poleg tega sodišče prve stopnje svoje sodbe ni utemeljilo zgolj na mnenju izvedenca, pač pa tudi na vrsti indicev, kar je izčrpno obrazložilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - negativno dejstvo - dokazno breme
Dolžnik je podal tudi trditve, da ni z gotovostjo prepričan, na katere izvedene storitve se nanaša terjatev. Take navedbe niso ne priznanje ne zanikanje obstoja temelja za nastanek terjatve, temveč predstavljajo izjavo oziroma ugovor nevednosti, s čimer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti ugovora. Glede na to, da upniku k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine te listine ni treba priložiti, bi bilo namreč od dolžnika, ki zatrjuje, da mu listina in v njej vsebovana terjatev nista poznani in ne more preveriti, na kaj se sploh nanaša, nesorazmerno strogo zahtevati navajanje konkretnejših pravno pomembnih dejstev v zvezi s samo terjatvijo, saj bi to povzročilo prekomerno neuravnoteženost položaja strank.
Ugovor nevednosti predstavlja zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme v takem primeru prevali na upnika.
uveljavljanje nujnega deleža - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - nepravilna napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vštevanje daril v zapuščino - darilna pogodba - nesporna dejstva - odpoved dediščini - sporna dejstva
V primeru, da se dedič dediščini odpove, prekinitev zapuščinskega postopka zaradi spornih dejstev (od katerih je odvisna kakšna pravica strank) med tistim, ki se je dediščini odpovedal, in ostalimi dediči ni le nesmotrna, ampak praviloma za prekinitev postopka in napotitev na pravdni postopek v ZD tudi ni podlage.
smrt stranke - prekinitev izvršbe - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - prehod terjatve ali obveznosti - prehod zapustnikovih dolgov na dediče - izvršba zoper dolžnikove dediče - zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - ustavitev izvršilnega postopka
Postopek nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika je predlagalne narave, pogoj, da sodišče predlagano spremembo dopusti, pa je, da upnik prehod obveznosti na novega dolžnika izkaže z ustrezno listino. Sodna praksa sicer dopušča stališče, da zlasti ob uporabi določbe prvega odstavka 37. člena ZIZ izvršilno sodišče v primeru dolžnikove smrti (lahko) tudi sámo nadaljuje postopek zoper dediče, vendar pa se tudi v tem primeru zahteva sklep o dedovanju kot kvalificirana listina iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ. Če pa prehoda dolga ni mogoče dokazati s sklepom o dedovanju (ker npr. ker ni bilo zapuščinske obravnave, ker ni bilo zapuščine – 203. člen ZD, kot je to tudi v konkretnem primeru) se lahko pravno nasledstvo le še dokazuje s sodbo iz pravde na ugotovitev, da je zapustnikov dolg prešel na dediča.
Sodišče prve stopnje je pri zapuščinskem sodišču opravilo poizvedbe o dedičih dolžnika, ter ugotovilo, da zapuščinska obravnava po pokojnem dolžniku ni bila opravljena, saj po podatkih iz smrtovnice izhaja, da pokojni ni imel premoženja. Z opravljenimi poizvedbami je torej seznanilo upnika in ga s sklepom pozvalo, naj sporoči, ali predlaga nadaljevanje postopka ter v tem primeru navede tudi osebe, zoper katere predlaga nadaljevanje, obenem pa ga je opozorilo, da bo v nasprotnem primeru izvršbo ustavilo. Tak poziv je skladen z določbami četrtega odstavka 24. člena ZIZ, saj sta, kot rečeno, breme izkazovanja prehoda obveznosti na novega dolžnika in predlagalna dolžnost glede nadaljevanja izvršilnega postopka na upniku, breme poizvedovanja, ki ga v pritožbi upnik nalaga sodišču, pa je pretirano in brez zakonske podlage. Ker upnik takega predloga ni podal, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.