URS člen 92, 92/1. OZ člen 335, 335/1, 336, 336/1, 346, 359, 359-1, 360. ZNB člen 7, 7/1, 7/4. ZS člen 3. ZPP člen 212.
vračilo štipendije - povračilni zahtevek - zastaranje obveznosti - tek zastaralnih rokov - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - trditveno in dokazno breme
Razglašene epidemije ni mogoče enačiti z izrednim stanjem v smislu, da bi razglašena epidemija v okviru 359. člena OZ per se privedla do zaključka, da bi bilo zastaranje terjatev zadržano.
V tem primeru ni mogoče zaključiti, da je bil tek zastaralnega rok med razglašeno epidemijo zadržan in niti da so na splošni ravni oziroma na ravni tožene stranke kot posamezne nosilke materialne pravice obstajale nepremagljive ovire, zaradi katerih ni mogla sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Ker je tožeča stranka tožbo vložila po poteku zastaralnega roka, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo zaradi zastaranja
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00051932
SPZ člen 66. OZ člen 190, 198.
tuja stvar - korist - vrnitev koristi - uporaba tuje stvari - solastnina
Materialno pravno pravilen je sklep sodišča prve stopnje, da ima toženec od uporabe tožnici solastnega dela objekta korist, ki je v tem, da ne išče druge nepremičnine in ne plačuje nadomestila za rabo druge nepremičnine. S temi razlogi je pravilno pojasnilo toženčevo korist, na tožničini strani pa je prikrajšanje, s tem je navedlo pravilne razloge za utemeljenost tožničinega zahtevka po temelju. Bistvo tožničinega prikrajšanja je ravno v toženčevi uporabi celotne nepremičnine in s tem njenega solastnega dela.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-7, 49, 49/2, 91, 91/5, 142.
poslovni razlog - odpravnina - ustrezna zaposlitev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Pritožba neutemeljeno navaja, da je bil za ponujeno zaposlitev predviden nižji plačni razred in da bi se delo opravljalo v drugem kraju kot do tedaj. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko obrazložitvijo, da za presojo (ne)ustreznosti ponujene zaposlitve višina plačila ni relevantna, izpolnjen pa je bil tudi pogoj oddaljenosti med krajema dela in bivanja.
Zmoten je pritožbeni očitek, da je bila ponujena zaposlitev neustrezna zaradi drugače predvidenega delovnega časa (vikendi, turnusi ...). Po pravilnem prvostopenjskem razlogovanju je pri kriteriju delovnega časa bistveno, da je bila tako ponujena zaposlitev kot tista, za katero je tožnica prejela odpoved, za nedoločen čas in s polnim delovnim časom.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila tožnici ponujena ustrezna zaposlitev in tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljeno zavrnilo.
OZ člen 458, 458/1, 459, 460, 460/1, 460/2. ZPP člen 285.
vrnitev dela kupnine - materialno procesno vodstvo - odgovornost prodajalca za stvarne napake - prehod nevarnosti
Določila prvega odstavka 458. člena OZ izrecno določajo, da prodajalec za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, odgovarja ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Torej ne glede na krivdo. Zato pa toženčeva (ne)skrbnosti ob nakupu in nadaljnji prodaji leasingodajalcu ni pravno pomembna in ga ne razbremenjuje odgovornosti za stvarne napake vozila.
Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve predmeta v posest in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Res se je sodna praksa in sodna teorija že v času bistveno pred tožnikovo vložitvijo tožbe izrekla, da o znižanju kupnine ni mogoče odločiti kot o predhodnem vprašanju. Gre za oblikovalno pravico, ki jo je mogoče uresničiti s tožbo z oblikovalnim zahtevkom in o njej odločiti z oblikovalno sodbo. Zahtevek za znižanje kupnine je oblikovalen. Usmerjen je k prilagoditvi cene zmanjšani vrednosti stvari, ki je posledica stvarnih napak. Če pogodbeni stranki ne dosežeta sporazuma o znižanju kupnine, jo sodišče zniža za razliko med vrednostjo stvari brez napake in med vrednostjo stvari z napako v času sklenitve pogodbe. Zato pa je pred zahtevkom za vračilo preplačane kupnine (kar je dajatveni zahtevek) potrebno zahtevati znižanje kupnine, ker šele z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku odpade pravna podlaga za korist, ki jo je pridobil prodajalec.
Ker je sprememba tožbenega (stvarnega) predloga procesno dejanje, ki ga tožnik lahko opravi le v postopku pred sodiščem prve stopnje najpozneje do zaključka glavne obravnave, lahko materialnoprocesno vodstvo po 285. členu ZPP sicer opravi le sodišče prve stopnje. Zato pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje.
OZ člen 5, 6, 6/2, 39, 39/4, 86, 119. ZGD-1 člen 3, 3/3-2, 12.
kreditna pogodba v CHF - začetek teka zastaralnega roka - ničnost - pravna oseba - delniška družba - gospodarska dejavnost - standard skrbnosti - profesionalna skrbnost - predvidljivost posledice - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - oderuška pogodba - nedopustna podlaga pogodbe - aleatorna pogodba
Tožeča stranka je delniška družba, ki se ukvarja s podjetniškim svetovanjem in investiranjem ter je torej profesionalna oseba. Kot taka je bila nedvomno od same sklenitve kreditne pogodbe dalje seznanjena z obstojem valutnega tveganja, ki se lahko uresniči z rastjo vrednosti CHF. Stališč sodne prakse iz potrošniških sporov zato ni mogoče uporabiti avtomatično, ker je potrebno upoštevati status tožeče stranke. Za gospodarske subjekte veljajo strožja pravila glede skrbnosti, kar vključuje tudi skrbnost pri predvidljivosti posledic.
Ni mogoče slediti tožeči stranki, da bi šele v letu 2017 razvila zavest o ničnosti kreditnih pogodb, saj bi se kot profesionalna oseba vseh okoliščin, na katerih zdaj utemeljuje ničnost, morala zavedati že ob sami sklenitvi kreditne pogodbe ali vsaj najkasneje v letu 2011, kot je zaključilo sodišče prve stopnje.
Pojasnilna dolžnost banke je v primerih, ko kreditne pogodbe sklepajo profesionalne osebe, kot je tožeča stranka, bistveno drugačna kot če pogodbe sklepajo potrošniki. V obravnavnem primeru namreč ne obstaja informacijska asimetrija med banko in kreditojemalcem, saj se pričakuje, da takšen kreditojemalec razpolaga z ustreznimi informacijami oziroma si jih je vsaj sposoben sam poiskati.
Glede na ugotovitve izvedenca C. C., ki je opisal osebnostne značilnosti obdolženca in podal svoje ugotovitve glede njegove sposobnosti imeti v oblasti svoje ravnanje in razumeti pomen svojega ravnanja, pri čemer je njegovo psihično stanje ocenjeval na splošno in glede na čas storitve tam obravnavanega kaznivega dejanja, za katerega je sodišče prve stopnje v sodbi pravilno zapisalo, da je oddaljeno le dva meseca od obravnavanih pisanj, in ko tudi v zagovoru obdolženca in njegovem ravnanju tekom postopka ni imelo nobene podlage za zaključek, da bi bilo potrebno odrediti izvedenca še v tem postopku, potem ko je na predlog obrambe prebralo izvedensko mnenje C. C., je pritožba zagovornika neutemeljena, ko navaja, da je bila obdolžencu prekršena pravica do obrambe, ker sodišče zaradi obdolženčevih trditev o neprištevnosti ni postavilo izvedenca, temveč je zaslišalo obdolženčevo zdravnico in prebralo izvedensko mnenje C. C.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053611
ZPP člen 243.. OZ člen 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - višina odškodnine - izvedenec - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda
Tožnik je v škodnem dogodku dne 6. 1. 2015 utrpel nepremaknjen zlom oddaljenega (končnega) dela leve mečnice (zlom zunanjega gležnja) v višini stika med mečnico in golenico na oddaljenem delu in manjši hrustančno-kostni odlomek valjastega dela skočnice na notranji (medialni) strani. Sodišče prve stopnje mu je priznalo denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, kot jo ureja prvi odstavek 179. člena OZ, in sicer v višini 5.500,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter 1.000,00 EUR za strah. Pritožba se neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine.
ZPSPP člen 29, 29/1, 29/2. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
izpraznitveni nalog - najem poslovnih prostorov - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - začetek teka odpovednega roka - vročitev odpovedi preko sodišča - sodna odpoved najemne pogodbe - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - procesne predpostavke - neobrazložen ugovor
Sodišče prve stopnje je v izpraznitvenem nalogu določilo začetek teka roka z dnem vročitve tega naloga tožencema. Slednjima poleg naloga ni vročilo tožbe tožeče stranke, ki vsebuje odpoved najemne pogodbe, kar je povzročilo, da je bil nalog izdan brez pravnega temelja oziroma preuranjeno, saj najemni pogodbi tožencema še nista bili odpovedani. Brez vročene odpovedi odpovedni rok ne more začeti teči. Z naknadno vročitvijo odpovedi in delno popravo izpraznitvenega naloga je ravnalo nepravilno in v nasprotju z določbami ZPP in ZPSPP. Sodišče prve stopnje bi moralo po izdaji naloga ob utemeljenem ugovoru tožencev, da jima najemni pogodbi (zaradi nevročene odpovedi) nista bili odpovedani in odpovedni rok ne teče, izpraznitveni nalog s sodbo razveljaviti in odločiti o tožbenem zahtevku, pri tem pa upoštevati pravilen iztek odpovednega roka.
stvarne napake - odprava stvarne napake - sporazum o odpravi napak - izpolnitev s subrogacijo - pogodbena subrogacija
Stranki sta sklenili dogovor glede odprave napak na način, da bo tožena stranka znesek, ki bi ga sicer morala plačati tožeči stranki, plačala neposredno novemu izvajalcu. Ker plačila ni opravila in je tožeča stranka sama poplačala novega izvajalca, pri tem pa s slednjim sklenila dogovor o prehodu izpolnjene terjatve na tožečo stranko, je zahtevek utemeljen na temelju pogodbene subrogacije.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročilnica kot javna listina - višina tožbenega zahtevka - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku. Po prvem odstavku 224. člena ZPP namreč javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar ni tožena stranka niti konkretizirano obrazložila niti predložila nobenih dokazov, zakaj naj bi bila vročitev napačno izvedena. Zgolj s pavšalnim zanikanjem, da obvestila ni prejela, pa pritožnica ne more uspeti.
INVESTICIJSKI SKLADI IN DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051969
ZFPPIPP člen 264, 334, 334/6, 339, 341, 341/7. SPZ člen 17. ZISDU-3 člen 5, 5/1. ZUAIS člen 57, 57-1, 176.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - sestavine prodajne pogodbe - alternativni investicijski skladi - istovetnost strank - poslovna enota - pravna subjektiviteta - pritiklina - rok za plačilo kupnine - pobot terjatev
Naziv kupca kot je naveden v izreku sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe se mora ujemati s kupcem iz Prodajne pogodbe oziroma s kupcem, ki je na javni dražbi kupil premoženje stečajnega dolžnika.
V obravnavanem primeru ni sporno, da predstavljajo nepremičnine mesno predelovalni obrat. Vse premičnine, ki so bile hkrati predmet prodaje na javni dražbi, se uporabljajo za delo v navedenem obratu, kar izhaja iz opisa premičnin na seznamu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, pa tudi že prej Predloga za prodajo, sklepa o prodaji in razpisa druge javne dražbe. Če je temu tako, ustrezajo vse sporne premičnine pojmu pritiklin, kot je opredeljen v 17. členu SPZ.
Sodišče prve stopnje je v okviru odločanje z izpodbijanim sklepom materialno pravno napačno presojalo utemeljenost podaje soglasja le v skladu z določbo 322. člena ZFPPIPP, zaradi česar je v celoti odpadla presoja utemeljenosti po 2. točki sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in presojalo, če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP, pri čemer iz 339. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti v prodajni pogodbi določen rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu, ki ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi prodajne pogodbe, kupec pa lahko odkloni plačilo kupnine, dokler sklep sodišča o soglasju k prodajni pogodbi ne postane pravnomočen.
S pritožbenimi navedbami se pritožbeno sodišče ne strinja. Strinja pa se z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Zato se na te razloge sklicuje in v izogib ponavljanju navaja še, da je državna tožilka SDT v odgovoru na pritožbo obdolženčevega zagovornika v strnjeni obliki obrazložila, zakaj pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Poudariti je potrebno, da je bila na podlagi odredb I Kpd 38157/2012-6 z dne 6. 8. 2012 opravljena hišna preiskava, ki se je zgodila 22. 8. 2012 v prostorih NKBM d.d. na naslovu Zagrebška cesta, med katero je bila zasežena vsebina strežnika NKBM d.d. V navedeni odredbi preiskovalnega sodnika je bila v skladu s četrtim odstavkom 219.a člena ZKP hkrati odrejena preiskava elektronskih naprav, in sicer strežnika NKBM d.d. Glede na to, da je bila hišna preiskava v NKBM d.d. opravljena v času, ko M.K. ni bil več zaposlen v njej, torej ni bil imetnik ali uporabnik nobenih prostorov v NKBM d.d., je logično, da je bila odredba v skladu z drugim odstavkom 215. člena ZKP vročena zgolj predstavniku NKBM d.d., zato pri tem ne more biti podana nobena kršitev ZKP, ki jo navaja obramba. Odredba za hišno preiskavo v NKBM d.d. je vsebovala tudi odredbo za preiskavo elektronske naprave (četrti odstavek 219.a člena ZKP). V tej zvezi je potrebno izpostaviti, da preiskovalci NPU na hišni preiskavi v prostorih banke niso opravili nobene preiskave elektronskih naprav, pač pa so predstavnikom banke zasegli elektronska medija - 2x DVD z vsebino strežnika, pri čemer je potrebno povedati, da navedena DVD-ja niso izdelali preiskovalci NPU, pač pa predstavniki banke, njim pa so preiskovalci NPU zasegli ta dva medija, kot je to razvidno iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 22. 8. 2012. Oba DVD-ja sta bila ustrezno shranjena in zapečatena. V nadaljevanju pa se je v prisotnosti obdolženega M.K. opravilo zavarovanje zaseženih elektronskih naprav, kot to izhaja iz zapisnika o zavarovanju podatkov elektronskih naprav z dne 4. 9. 2012. Iz izpovedbe takratnega vodje preiskave D.V., kot tudi iz izpovedb takrat navzočih uslužbencev banke je razvidno, da preiskovalci NPU oziroma policija kljub odredbi za hišno preiskavo na tem naslovu dejansko ni opravljala nobene hišne preiskave, torej ni opravljala nobenih dejanj v okviru hišne preiskave oziroma povedano drugače, ničesar ni iskala sama. Preiskovalec D.V. je povedal, da so odredbo za hišno preiskavo vročili predstavniku banke, nato pa so uslužbence banke v skladu s tretjim odstavkom 215. člena ZKP pred začetkom preiskave pozvali naj jim izročijo iskane strežniške podatke, kar so uslužbenci banke tudi storili. Pri tem je potrebno še ločiti med zasegom v okviru hišne preiskave in zasegom prostovoljno izročenih predmetov. Tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 54868/2010 z dne 7. 10. 2010 zavzelo stališče, da prostovoljna izročitev ni preiskava, zato se v tem primeru izda le zapisnik o zasegu po petem odstavku 220. člena ZKP (enako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru X Kp 8910/2018 z dne 5. 3. 2020), torej ni dvoma, da je pri obravnavanem zasegu strežniških podatkov šlo za situacijo iz tretjega odstavka 215. člena ZKP. Poudariti je tudi potrebno, da način izdelave spornih DVD-jev s strežniškimi podatki ni razlog zaradi katerega bi morali biti iz spisa izločeni dokazi. Štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP določa izločitev elektronskih dokazov zgolj v dveh primerih, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali če je bila preiskava opravljena brez pisne privolitve iz drugega odstavka 219.a člena. Sicer pa je že postavljeni izvedenec za računalniško stroko povedal, da iz pregledanega vzorca podatkov ni zasledil sledi in indicev, da bi kdorkoli posegal ali manipuliral, spreminjal obravnavane strežniške elektronske podatke M.K.
vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - bodoča dajatev - pravica do sodnega varstva - oprostitev plačila sodne takse
Določba 40. člena ZPP predvideva, da se vzame vsota zahtevanih dajatev za dobo največ petih let. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upoštevalo maksimalno obdobje zato, ker so vsote za krajše obdobje predvidene za primere, ko se tudi zahtevki za bodoče terjatve nanašajo na krajše obdobje.
pravica do pokojnine - nova odmera starostne pokojnine - pravnomočno urejeno razmerje
Z uporabo 183. člena ZPIZ-2 se lahko odpravijo napake iz postopka upokojevanja tudi v primeru neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar le, če je bilo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšno procesno stanje pa v obravnavani zadevi ni izkazano.
OZ člen 125, 125/3, 126, 126/1, 247, 247/1, 247/3, 251, 251/4, 252. ZFPPIPP člen 47, 341, 341/4-1, 342, 342/1, 342/5, 345, 345/2-2. ZPP člen 285.
pogodbena zaveza - prepoved odtujitve nepremičnine - pogodbena kazen - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - ugovor ničnosti - dopustna podlaga pogodbe - materialno procesno vodstvo
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila pogodbena kazen dogovorjena prav s ciljem utrditi pogodbeno zavezo kupca, da bo nadaljeval z lesno proizvodnjo na območju bivšega stečajnega dolžnika, da jo bo revitaliziral ter dodatno zaposloval delavce v tej industriji. Celoten kompleks nepremičnin z objekti in opremo je bil zato prodan enemu kupcu. V ta namen je bila s pogodbo za obdobje petih let zahtevana tudi prepoved nadaljnje prodaje kompleksa brez soglasja ločitvenega upnika. Kot izhaja iz besedila drugega odstavka 8. člena Prodajne pogodbe, da tožena stranka tega premoženja ne bo odtujila "niti delno niti v celoti," sta stranki šteli ohranitev predmeta prodaje kot celote za bistveno obveznost tožene stranke. Namen ohranitev predmeta prodaje kot celote, ki je v naravi predstavljal proizvodni obrat na lokaciji N., v katerem se je vršila dejavnost proizvodnje lesne industrije, je razviden tudi iz drugih predloženih listin v spisu (pisma o nameri, ki ga je tožena stranka podala dne 20. 11. 2013, izrednega poročila upraviteljice, zapisnikov o sejah upniškega odbora). Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno presodilo, da je bil namen oziroma glavni cilj upnikov ohranitev proizvodnega kompleksa kot celote, saj bi drobljenje tega premoženja lahko ogrozilo nadaljevanje lesne industrije na tem območju. Glavni cilj dogovorjenih pogojev v 8. členu Prodajne pogodbe, za katere pa se je zavezala prav tožena stranka, se je torej z odprodajo dela parcel izjalovil.
nova dejstva in novi dokazi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pogoj nekrivde - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - dejansko stanje ob izdaji odločbe - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka - COVID-19 - povrnitev pravdnih stroškov
Nove trditve v pritožbi niso dovoljene, če istočasno pritožnik ne pojasni, zakaj jih ni pravočasno podal pred sodiščem prve stopnje.
Glede pritožbene navedbe, da je toženka račun št. 109/2018 v višini 2.230,02 EUR na dan vložene pritožbe poplačala v celoti, pritožbeno sodišče odgovarja, da dejansko stanje (kar je tudi morebitno plačilo dolga) presoja na dan zaključka glavne obravnave in zato ne more upoštevati novih navedb toženke glede dejstev, ki so nastopila po 6. 5. 2021, ko je bila zaključena glavna obravnava. Pritožbeno sodišče pripominja, da se bo morebitno plačilo poračunalo pri plačilu preostale obveznosti.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočen sklep - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - načelo sorazmernosti - etažna delitev - izpraznitev stanovanja - turistični apartma
Pritožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela uveljaviti svojega stališča, da ima zaradi tega, ker del nepremičnine, ki se prodaja, predstavlja njen dom, tudi pravico v postopku osebnega stečaja na njem zadržati lastninsko pravico, oziroma ga iz prodaje izločiti. Okoliščine konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica pa jih ni uspela izpodbiti, po presoji pritožbenega sodišča narekujejo uporabo določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni podala nobenih relevantnih trditev, na podlagi katerih bi se pri pritožbenem sodišču pojavil dvom o neizčrpanih pravnih možnostih ali glede potrebe, da dolžnica v nepremičnini po pravnomočnosti sklepa o prodaji ostane daljši čas od časa, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zato njenega položaja tudi ni presojalo z vidika omejenih možnosti določb ZFPPIPP o podaljšanju časa upravičenega bivanja dolžnice v delu sporne nepremičnine.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
sodni register - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - vpis v sodni register - ugovor zoper sklep - nedovoljen ugovor - aktivna legitimacija
V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.