S pritožbenimi navedbami se pritožbeno sodišče ne strinja. Strinja pa se z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Zato se na te razloge sklicuje in v izogib ponavljanju navaja še, da je državna tožilka SDT v odgovoru na pritožbo obdolženčevega zagovornika v strnjeni obliki obrazložila, zakaj pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Poudariti je potrebno, da je bila na podlagi odredb I Kpd 38157/2012-6 z dne 6. 8. 2012 opravljena hišna preiskava, ki se je zgodila 22. 8. 2012 v prostorih NKBM d.d. na naslovu Zagrebška cesta, med katero je bila zasežena vsebina strežnika NKBM d.d. V navedeni odredbi preiskovalnega sodnika je bila v skladu s četrtim odstavkom 219.a člena ZKP hkrati odrejena preiskava elektronskih naprav, in sicer strežnika NKBM d.d. Glede na to, da je bila hišna preiskava v NKBM d.d. opravljena v času, ko M.K. ni bil več zaposlen v njej, torej ni bil imetnik ali uporabnik nobenih prostorov v NKBM d.d., je logično, da je bila odredba v skladu z drugim odstavkom 215. člena ZKP vročena zgolj predstavniku NKBM d.d., zato pri tem ne more biti podana nobena kršitev ZKP, ki jo navaja obramba. Odredba za hišno preiskavo v NKBM d.d. je vsebovala tudi odredbo za preiskavo elektronske naprave (četrti odstavek 219.a člena ZKP). V tej zvezi je potrebno izpostaviti, da preiskovalci NPU na hišni preiskavi v prostorih banke niso opravili nobene preiskave elektronskih naprav, pač pa so predstavnikom banke zasegli elektronska medija - 2x DVD z vsebino strežnika, pri čemer je potrebno povedati, da navedena DVD-ja niso izdelali preiskovalci NPU, pač pa predstavniki banke, njim pa so preiskovalci NPU zasegli ta dva medija, kot je to razvidno iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 22. 8. 2012. Oba DVD-ja sta bila ustrezno shranjena in zapečatena. V nadaljevanju pa se je v prisotnosti obdolženega M.K. opravilo zavarovanje zaseženih elektronskih naprav, kot to izhaja iz zapisnika o zavarovanju podatkov elektronskih naprav z dne 4. 9. 2012. Iz izpovedbe takratnega vodje preiskave D.V., kot tudi iz izpovedb takrat navzočih uslužbencev banke je razvidno, da preiskovalci NPU oziroma policija kljub odredbi za hišno preiskavo na tem naslovu dejansko ni opravljala nobene hišne preiskave, torej ni opravljala nobenih dejanj v okviru hišne preiskave oziroma povedano drugače, ničesar ni iskala sama. Preiskovalec D.V. je povedal, da so odredbo za hišno preiskavo vročili predstavniku banke, nato pa so uslužbence banke v skladu s tretjim odstavkom 215. člena ZKP pred začetkom preiskave pozvali naj jim izročijo iskane strežniške podatke, kar so uslužbenci banke tudi storili. Pri tem je potrebno še ločiti med zasegom v okviru hišne preiskave in zasegom prostovoljno izročenih predmetov. Tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 54868/2010 z dne 7. 10. 2010 zavzelo stališče, da prostovoljna izročitev ni preiskava, zato se v tem primeru izda le zapisnik o zasegu po petem odstavku 220. člena ZKP (enako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru X Kp 8910/2018 z dne 5. 3. 2020), torej ni dvoma, da je pri obravnavanem zasegu strežniških podatkov šlo za situacijo iz tretjega odstavka 215. člena ZKP. Poudariti je tudi potrebno, da način izdelave spornih DVD-jev s strežniškimi podatki ni razlog zaradi katerega bi morali biti iz spisa izločeni dokazi. Štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP določa izločitev elektronskih dokazov zgolj v dveh primerih, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali če je bila preiskava opravljena brez pisne privolitve iz drugega odstavka 219.a člena. Sicer pa je že postavljeni izvedenec za računalniško stroko povedal, da iz pregledanega vzorca podatkov ni zasledil sledi in indicev, da bi kdorkoli posegal ali manipuliral, spreminjal obravnavane strežniške elektronske podatke M.K.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - porok - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - ugovorni razlog - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok v razmerju do upnika. Zanje velja, da se ne domnevajo in da breme dokazovanja vseh potrebnih elementov za njihovo učinkovanje v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja. Trditveno in dokazno breme, da je upnik opustil garancijo, je torej na dolžniku. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti. V okvir teh garancij dalje ne sodijo pravice upnika, da zahteva vmesne bilance, da opravlja oglede prostorov ter da zahteva odstop terjatev glavnega dolžnika do njegovega dolžnika njemu, da zahteva, da kupec glavnega dolžnika kupnino nakaže njemu ter celo, da vloži odškodninsko tožbo zoper kupca nepremičnine. Med te garancije namreč sodijo le različna stvarnopravna in osebna zavarovanja.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - določitev roka za pripombe - opozorilo na posledice zamude roka - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Vrednost nepremičnine v izvršbi sodišče ugotovi s sklepom po tržni ceni na dan cenitve. V obravnavani zadevi je sodni cenilec cenitev izdelal na dan 9. 8. 2020, zato je ta datum odločilen za ugotovitev vrednosti tudi v sklepu po 178. členu ZIZ. Zakon sicer predvideva položaj, ko se vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremeni, saj lahko sodišče v takem primeru na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Vendar pa lahko to stori le na predlog stranke, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, in če stranka v takem predlogu navedeni zakonski pogoj precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine verjetno izkaže s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine.
Glede na to, da je dolžnik pred vložitvijo pripomb z dne 1. 10. 2020 že razpolagal z dopolnitvijo cenilnega poročila št. 1, v katerem je cenilec podal ločeno oceno vrednosti posamezne nepremičnine, bi dolžnik, če se s takšno oceno ni strinjal, navedbe v zvezi s tem moral in mogel podati že v pripombah z dne 1. 10. 2020. Na dolžnost pravočasne podaje pripomb (v roku 15 dni) z opozorilom na pravno posledico neupoštevanja te obveznosti je bil namreč dolžnik v pozivu sodišča k podaji pripomb z dne 7. 9. 2020 izrecno opozorjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00072264
ZPP člen 319, 320. OZ člen 190.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Pravnomočnost sodne odločbe, ki v skladu s 319. in 320. členom ZPP sodišče veže, se namreč nanaša le na njen izrek, ne pa tudi na morebitne razloge sodne odločbe in v njih ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni navajala in predlagala nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dolgovi in v kakšnem obsegu so bili glede na različne vire poplačila dolgov, poplačani iz dela toženca, je povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici, na kateri je bilo v tej pravdi tako trditveno kot tudi dokazno breme, ni uspelo dokazati na njeni strani prikrajšanja in na strani toženca obogatitve zaradi poplačila osebnih dolgov toženca iz sredstev skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti, saj je toženec nasprotno dokazal, da dolgov (vsaj v pretežnem delu) ni poplačal iz svojih dohodkov, ustvarjenih v času skupnosti, pač pa jih je poplačal iz svojega lastnega posebnega premoženja.
ZPP člen 154, 154/1, 154/3, 155, 155/1, 358, 358-5.
ugotavljanje invalidnosti - stroški postopka - uspeh v postopku
Ker gre za tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala priznanje pravic, ki jih ni mogoče povsem natančno razmejiti in določiti kakšen delež predstavlja njen uspeh, je ta uspeh potrebno oceniti, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ob upoštevanju določbe 154. člena ZPP je ocenilo, da je tožnica uspela v višini 60 % in tožencu v takšnem deležu naložilo plačilo stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopnim sodiščem, da je glede na okoliščine konkretnega primera in v skladu z določbo 154. člena ZPP, toženec dolžan tožnici stroške postopka povrniti v določenem deležu, vendar ne v višini 60 %, ampak v višini 50 %. V večih povsem identičnih zadevah je namreč pritožbeno sodišče že zavzelo stališče, da predstavlja delež stroškov postopka v breme toženca v višini 50 %. Pritožba v tem delu neutemeljeno uveljavlja nižji delež oziroma, da se stroški postopka v celoti naložijo tožnici, ker naj bi s tožbenim zahtevkom uspela le v neznatnem delu.
podjemna pogodba - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - ustni dogovor - cena pogodbenih del - zmanjšanje pogodbene cene - dokazno breme - delo z napako - odprava napak - pavšalne pritožbene navedbe - nerelevanten dokaz
Med strankama je bila sporna cena, ki sta jo dogovorili za izvedbo fasade, in zmanjšanje dogovorjene cene na račun tega, da tožeča stranka ni izvedla zaključnega sloja fasade. Dokazno breme, da je znašala cena zaključnega sloja 1 EUR/m², je bila na strani tožnika, ki pa ga ni zmogel.
Dokazovanje z izvedencem o običajnih cenah, ne bi bilo relevantno glede na to, da so same trditve tožnika o dogovorjeni ceni bistveno nižje od tistih, ki jih sam navaja, da so priporočljive pri Obrtno-podjetniški zbornici, in je mogoče zaključiti, da je dogovor strank šel v povsem drugi smeri, kot so običajne cene.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1-4.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročilnica kot javna listina - višina tožbenega zahtevka - nasprotje med dejstvi navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku. Po prvem odstavku 224. člena ZPP namreč javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar ni tožena stranka niti konkretizirano obrazložila niti predložila nobenih dokazov, zakaj naj bi bila vročitev napačno izvedena. Zgolj s pavšalnim zanikanjem, da obvestila ni prejela, pa pritožnica ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00053130
ZSReg člen 7, 7/1, 8, 13, 13/1, 17, 17/1, 18, 18/1, 19, 33, 33/1, 33/2, 34, 39, 39-3. ZGD-1 člen 390, 390-1, 390-3, 390-4, 390-5, 503, 503/3, 516, 522. OZ člen 5, 7, 10. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 13, 212, 213, 206, 339, 339/2, 339/2-14.
vpis v sodni register - načelo hitrosti postopka - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - postopek vpisa v sodni register - učinek vpisa v sodni register - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - udeleženec v postopku - ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov
Kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.
Sodišče druge stopnje opozarja na upoštevanje načela hitrosti postopka (prvi odstavek 13. člena ZSReg), da je sodni register javna knjiga (prvi odstavek 7. člena ZSReg), ki vpliva tudi na položaj vsakogar, ki potrebuje v gospodarskem prometu podatke sodnega registra in se nanje zanese (učinek vpisa, 8. člen ZSReg). Ko registrsko sodišče po 34. členu ZSReg odloča o predlogu za vpis mora opraviti materialno pravno presojo (ne) utemeljenosti predloga, kar se nanaša tudi na predhodno vprašanje, ki ga udeleženec DUTB uveljavlja v konkretnem primeru, to je ničnost izpodbijanih sklepov skupščine z dne 14. 6. 2021. Le skupščinski sklep, ki ni ničen, je namreč med drugimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, podlaga za odločanje v registrskem postopku.
Do vprašanja ali so med strankami postopka sporna dejstva se registrsko sodišče ni opredelilo, ker ni pojasnilo, katera dejstva med strankama šteje za sporna. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da udeleženec zaradi poteka tri letnega roka ne more več uveljavljati ničnosti skupščinskih sklepov iz let 2014 in 2017, ker že od leta 2014 velja spremenjena družbena pogodba, po kateri je udeležencu družbeniku D. d. o. o. priznanih več glasovalnih pravic po enoti poslovnega deleža kot drugemu udeležencu, družbeniku DUTB.
ugovor po izteku roka - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - izpolnitev obveznosti - dolžnikova izjava o vračunavanju - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi
Prvi odstavek 287. člena OZ določa, da v kolikor je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi.
Upnik bi moral obveznosti obračunavati po vrstnem redu zapadlosti zgolj v primeru, če dolžnik na UPN ne bi navedel računa točno določenega meseca (drugi odstavek 287. člena OZ).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - nujnost ukrepa - obstoj milejšega ukrepa
Pritožba ne oporeka ugotovitvam izvedenke, da je zaradi hude psihotične duševne motnje in poslabšanja bolezni simptomatika izražena do take mere, da sta presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena. V pritožbi je le izražena namera k spremembi življenjskega stila oz. normalizaciji življenja. Pritožbeno sodišče pozdravlja takšno namero pridržane osebe, a pri tem pripominja, da želja po spremembi in ureditvi življenja še ne izkazuje stabilizacije psihičnega stanja in uvida v bolezensko stanje. Z neustreznim prehranjevanjem, metanjem stvari skozi okno, uporabo sveč, ker nima elektrike, in burnimi psihotičnimi doživljanji ponoči ter z bizarnim vedenjem je nedvomno ogrožala tako lastno zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih.
Obdobje zadržanja je nujno potrebno za stabilizacijo osebe, da doseže kritičnost do bolezni in spozna nujnost sprejemanja potrebne terapije. Šele potem bo sposobna zdravljenja tudi v milejših oblikah.
prehod terjatve - vstop novega upnika - ustavitev izvršilnega postopka
Pritožnik je z vlogo predlagal, da kot nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, zato bi sodišče prve stopnje moralo o predmetni vlogi odločiti preden je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00051249
OZ člen 10, 239, 239/2, 240, 329, 331. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 351, 351/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
okvirni sporazum - kršitev pogodbene obveznosti - ravnanje tretjega - negativne posledice - enoletni odpovedni rok - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - nadomestna korist (nadomestni commodum) - stroški odgovora na pritožbo
Pogodbena obveznost (in s tem tej obveznosti nasprotna pravica pogodbi zveste stranke zahtevati izpolnitev) je lahko kršena na različne načine, pri čemer pa mora vzrok za kršitev vedno izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti (dolžnik). V notranjo sfero tveganj, ki jih mora obvladovati oziroma nositi njegove negativne posledice, če nastopijo, vsake pogodbene stranke (tudi če nima položaja profesionalne osebe) nedvomno spadajo ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju. Razlog za to je, da lahko dolžnik ta tveganja obvlada (oziroma odpravi negativne posledice teh tveganj) z uveljavitvijo ustreznih (odškodninskih) zahtevkov v razmerju do tretjega (dolžnikovega sopogodbenika v drugem poslovnem razmerju), iz čigar sfere dejansko izvira vzrok za kršitev dolžnikove izpolnitvene obveznosti v razmerju do upnika.
Če je dolžnik prost obveznosti zaradi nemožnosti, mora upniku odstopiti morebitno pravico do tretje osebe, ki jo dobi zaradi nemožnosti, npr. odškodninski zahtevek proti tretji osebi ali zahtevek proti zavarovalnici - t. i. nadomestni commodum. Upnik naj ima možnost zahtevati tisto, kar je v premoženju dolžnika stopilo na mesto izvornega predmeta obveznosti (surogat).
stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - povod za tožbo - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - stroškovnik - odmera stroškov - končno poročilo
Pravilo iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP je namenjeno sankcioniranju upnika, ki je z nepopolno prijavo terjatve povzročil, da se stečajni upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je prav iz tega razloga tudi prerekal. Gre za izjemo od splošne ureditve povračila stroškov pravdnega postopka, zato jo je potrebno razlagati ozko. Uporabi se torej le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka zgolj iz razloga njene nepopolnosti (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) in je presoja teh razlogov predmet pravdnega postopka. Takšne izjeme od pravila uspeha v pravdi pa ni mogoče uporabiti, če je upravitelj terjatev prerekal tudi iz kakšnih drugih razlogov.
pogodbena izključitev družbenika iz družbe - pogoji za vpis izključitve družbenika - postopek izključitve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 12. členu družbene pogodbe določen postopek izključitve, saj je navedeno, kdo lahko poda predlog za izključitev družbenika (vsak družbenik), na kakšen način (pisno) in komu (skupščini). Ker se predlog poda skupščini, ta o predlogu tudi odloča. Ker v 12. členu družbene pogodbe ni izrecno določeno, kako skupščina o predlogu odloča, o izključitvi odloča v skladu s 15. členom družbene pogodbe, v kateri je urejeno odločanje skupščine.
Postopek izključitve družbenika je po oceni pritožbenega sodišča v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako.
ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7, 482, 482/1. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3, 34/1-4. ZNP-1 člen 35, 35/1.
sodni register - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - predkupna pravica družbenika - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do izjave - prekinitev postopka
Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati.
Registrsko sodišče prekine postopek le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka ne more samo odločiti. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.
ZPrCP člen 13, 13/2, 107, 107/8, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/2. KZ-1 člen 29, 29/2.
bistvene kršitve določb postopka - ugovor neprištevnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - odklonitev strokovnega pregleda - prisotnost prepovedanih substanc v organizmu - psihofizično stanje - policijska pooblastila
Izvedenec je izdelal izvedensko mnenje na podlagi podatkov iz zdravstvene dokumentacije obdolženega in izvedenega psihiatričnega pregleda obdolženca, upoštevaje podatke iz sodnega spisa, na podlagi česar je tudi po mnenju pritožbenega sodišča lahko podal vse strokovne zaključke relevantne za oceno o vprašanju obdolženčeve prištevnosti v času storitve prekrška, zato izvedba dokaza z zaslišanjem obdolženčevega lečečega psihiatra za odgovor na ključno vprašanje, ali je bil obdolženec v času storitve prekrška prišteven oziroma ali je mogel razumeti pomen svojega dejanja in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, ne bi doprineslo ničesar nasprotnega.
sodni register - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - vpis v sodni register - ugovor zoper sklep - nedovoljen ugovor - aktivna legitimacija
V trenutku, ko so družbeniki subjekta vpisa sprejeli sklep, upnik ni imel nobene terjatve do subjekta vpisa, niti slednji ni mogel biti dolžnik pritožnika, saj sklepi o rubežu še niso bili izdani, pritožnik pa tedaj na izvršilno sodišče tudi še ni podal svojih predlogov. Tega niti ni mogel, saj je predlagal rubež terjatve prav iz naslova prenehanja družbe (subjekta vpisa) po skrajšanem postopku. Pritožnik je torej v času, pomembnem za odločanje, razpolagal le s terjatvijo zoper družbenico, pa še to le v zvezi z rubežem njenih denarnih sredstev na računu. Zato tudi ni pomembno, da je bila kasneje dovoljena izvršba na njenem poslovnem deležu. Poslovni delež je premoženje družbenika in ne družbe, z zastavno pravico na poslovnem deležu pa upnik do družbe ne pridobi nobenih pravic.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - odlog izvršbe po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje na odlog izvršbe ne pazi po uradni dolžnosti. Sodišče o odlogu izvršbe iz (objektivnih) razlogov po prvem odstavku 71. člena ZIZ odloči zgolj na predlog stranke. Iz posebno upravičenih razlogov po drugem odstavkom 71. člena ZIZ pa lahko sodišče odloži izvršbo tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so podane okoliščine iz 1. do 4. točke istega določila, vendar pa to ne pomeni, da bi sodišče moralo samo raziskovati ali so podane predmetne okoliščine. Sodišču je v takšnem primeru zgolj podano zakonsko pooblastilo, da samo odloži izvršbo v kolikor te okoliščine zazna.
osebni stečaj - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - sklep o prodaji nepremičnin - pravnomočen sklep - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - načelo sorazmernosti - etažna delitev - izpraznitev stanovanja - turistični apartma
Pritožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela uveljaviti svojega stališča, da ima zaradi tega, ker del nepremičnine, ki se prodaja, predstavlja njen dom, tudi pravico v postopku osebnega stečaja na njem zadržati lastninsko pravico, oziroma ga iz prodaje izločiti. Okoliščine konkretnega primera, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica pa jih ni uspela izpodbiti, po presoji pritožbenega sodišča narekujejo uporabo določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Dolžnica ni podala nobenih relevantnih trditev, na podlagi katerih bi se pri pritožbenem sodišču pojavil dvom o neizčrpanih pravnih možnostih ali glede potrebe, da dolžnica v nepremičnini po pravnomočnosti sklepa o prodaji ostane daljši čas od časa, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Zato njenega položaja tudi ni presojalo z vidika omejenih možnosti določb ZFPPIPP o podaljšanju časa upravičenega bivanja dolžnice v delu sporne nepremičnine.