stečajni postopek - prijava terjatve v stečajni postopek - vsebina prijave terjatve - navajanje dejstev in dokazov - nepopolna prijava - obveznost predložitve listinskih dokazov - prerekanje prijavljene terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - stroški postopka za ugotovitev obstoja terjatve - povod za tožbo - odločitev o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - stroškovnik - odmera stroškov - končno poročilo
Pravilo iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP je namenjeno sankcioniranju upnika, ki je z nepopolno prijavo terjatve povzročil, da se stečajni upravitelj o njej ni mogel izjaviti in jo je prav iz tega razloga tudi prerekal. Gre za izjemo od splošne ureditve povračila stroškov pravdnega postopka, zato jo je potrebno razlagati ozko. Uporabi se torej le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka zgolj iz razloga njene nepopolnosti (manjkajoče trditvene podlage ali manjkajočih dokazov) in je presoja teh razlogov predmet pravdnega postopka. Takšne izjeme od pravila uspeha v pravdi pa ni mogoče uporabiti, če je upravitelj terjatev prerekal tudi iz kakšnih drugih razlogov.
vrednost spornega predmeta - ponavljajoče se bodoče terjatve - bodoča dajatev - pravica do sodnega varstva - oprostitev plačila sodne takse
Določba 40. člena ZPP predvideva, da se vzame vsota zahtevanih dajatev za dobo največ petih let. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upoštevalo maksimalno obdobje zato, ker so vsote za krajše obdobje predvidene za primere, ko se tudi zahtevki za bodoče terjatve nanašajo na krajše obdobje.
pravica do pokojnine - nova odmera starostne pokojnine - pravnomočno urejeno razmerje
Z uporabo 183. člena ZPIZ-2 se lahko odpravijo napake iz postopka upokojevanja tudi v primeru neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar le, če je bilo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Takšno procesno stanje pa v obravnavani zadevi ni izkazano.
ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7, 482, 482/1. ZSReg člen 19, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 34, 34/1-3, 34/1-4. ZNP-1 člen 35, 35/1.
sodni register - prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - predkupna pravica družbenika - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do izjave - prekinitev postopka
Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati.
Registrsko sodišče prekine postopek le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka ne more samo odločiti. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.
nova dejstva in novi dokazi - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pogoj nekrivde - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - dejansko stanje ob izdaji odločbe - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka - COVID-19 - povrnitev pravdnih stroškov
Nove trditve v pritožbi niso dovoljene, če istočasno pritožnik ne pojasni, zakaj jih ni pravočasno podal pred sodiščem prve stopnje.
Glede pritožbene navedbe, da je toženka račun št. 109/2018 v višini 2.230,02 EUR na dan vložene pritožbe poplačala v celoti, pritožbeno sodišče odgovarja, da dejansko stanje (kar je tudi morebitno plačilo dolga) presoja na dan zaključka glavne obravnave in zato ne more upoštevati novih navedb toženke glede dejstev, ki so nastopila po 6. 5. 2021, ko je bila zaključena glavna obravnava. Pritožbeno sodišče pripominja, da se bo morebitno plačilo poračunalo pri plačilu preostale obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00052096
OZ člen 190, 191, 197, 200, 200/1, 200/2. ZZVZZ člen 23, 23/1-13, 63 - 68, 80. ZZDej člen 7, 7/1-6, 8, 8/1, 31, 44f, 44f/3.
neupravičena obogatitev - zdravstvena dejavnost - javna služba - obvezno zdravstveno zavarovanje - pogoji za obogatitveni zahtevek - korist okoriščenega - pridržek pravice zahtevati vračilo - izognitev sili - poslovodstvo brez naročila - pasivna legitimacija - notifikacijska dolžnost gestorja
V III. poglavju ZZVZZ je urejen postopek sprejemanja pravne podlage (splošni dogovor) za sklepanje pogodb z javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebniki. Na takšen način se med drugim določajo tudi zgornje meje porabe javnih sredstev za zdravstvene storitve v javni mreži, omejuje pa se tudi krog izvajalcev zdravstvenih storitev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo. Ta pravila pa v ničemer ne vplivajo na presojo določil o neupravičeni obogatitvi. Ta institut je v obligacijskem pravu samostojen vir obveznosti, zato je potrebno v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali so izpolnjene zatrjevane predpostavke za utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Okoliščine v zvezi z nujnostjo izvajanja storitev zdravstvene nege, kot jih zatrjuje pritožnica, je po presoji pritožbenega sodišča potrebno obravnavati v okviru pravil o poslovodstvu brez naročila. Tožnica je vede opravila tuj posel z namenom pomoči oziroma solidarnosti do njenih oskrbovancev. Bistvena značilnost gestije je prav načelo medsebojne pomoči. Po pravilih o poslovodstvu brez naročila je lahko pasivno legitimiran le tisti subjekt, za katerega je gestor opravil posel.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihotično dojemanje realnosti - nujnost ukrepa - obstoj milejšega ukrepa
Pritožba ne oporeka ugotovitvam izvedenke, da je zaradi hude psihotične duševne motnje in poslabšanja bolezni simptomatika izražena do take mere, da sta presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo motena. V pritožbi je le izražena namera k spremembi življenjskega stila oz. normalizaciji življenja. Pritožbeno sodišče pozdravlja takšno namero pridržane osebe, a pri tem pripominja, da želja po spremembi in ureditvi življenja še ne izkazuje stabilizacije psihičnega stanja in uvida v bolezensko stanje. Z neustreznim prehranjevanjem, metanjem stvari skozi okno, uporabo sveč, ker nima elektrike, in burnimi psihotičnimi doživljanji ponoči ter z bizarnim vedenjem je nedvomno ogrožala tako lastno zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje drugih.
Obdobje zadržanja je nujno potrebno za stabilizacijo osebe, da doseže kritičnost do bolezni in spozna nujnost sprejemanja potrebne terapije. Šele potem bo sposobna zdravljenja tudi v milejših oblikah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00051249
OZ člen 10, 239, 239/2, 240, 329, 331. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 351, 351/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
okvirni sporazum - kršitev pogodbene obveznosti - ravnanje tretjega - negativne posledice - enoletni odpovedni rok - poslovna odškodninska odgovornost - razbremenitev odškodninske odgovornosti - oprostitev dolžnika odgovornosti - nadomestna korist (nadomestni commodum) - stroški odgovora na pritožbo
Pogodbena obveznost (in s tem tej obveznosti nasprotna pravica pogodbi zveste stranke zahtevati izpolnitev) je lahko kršena na različne načine, pri čemer pa mora vzrok za kršitev vedno izvirati iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev obveznosti (dolžnik). V notranjo sfero tveganj, ki jih mora obvladovati oziroma nositi njegove negativne posledice, če nastopijo, vsake pogodbene stranke (tudi če nima položaja profesionalne osebe) nedvomno spadajo ravnanja tretjih, s katerimi je pogodbena stranka v drugem poslovnem razmerju. Razlog za to je, da lahko dolžnik ta tveganja obvlada (oziroma odpravi negativne posledice teh tveganj) z uveljavitvijo ustreznih (odškodninskih) zahtevkov v razmerju do tretjega (dolžnikovega sopogodbenika v drugem poslovnem razmerju), iz čigar sfere dejansko izvira vzrok za kršitev dolžnikove izpolnitvene obveznosti v razmerju do upnika.
Če je dolžnik prost obveznosti zaradi nemožnosti, mora upniku odstopiti morebitno pravico do tretje osebe, ki jo dobi zaradi nemožnosti, npr. odškodninski zahtevek proti tretji osebi ali zahtevek proti zavarovalnici - t. i. nadomestni commodum. Upnik naj ima možnost zahtevati tisto, kar je v premoženju dolžnika stopilo na mesto izvornega predmeta obveznosti (surogat).
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - določitev roka za pripombe - opozorilo na posledice zamude roka - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine
Vrednost nepremičnine v izvršbi sodišče ugotovi s sklepom po tržni ceni na dan cenitve. V obravnavani zadevi je sodni cenilec cenitev izdelal na dan 9. 8. 2020, zato je ta datum odločilen za ugotovitev vrednosti tudi v sklepu po 178. členu ZIZ. Zakon sicer predvideva položaj, ko se vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremeni, saj lahko sodišče v takem primeru na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Vendar pa lahko to stori le na predlog stranke, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, in če stranka v takem predlogu navedeni zakonski pogoj precejšnje spremembe vrednosti nepremičnine verjetno izkaže s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine.
Glede na to, da je dolžnik pred vložitvijo pripomb z dne 1. 10. 2020 že razpolagal z dopolnitvijo cenilnega poročila št. 1, v katerem je cenilec podal ločeno oceno vrednosti posamezne nepremičnine, bi dolžnik, če se s takšno oceno ni strinjal, navedbe v zvezi s tem moral in mogel podati že v pripombah z dne 1. 10. 2020. Na dolžnost pravočasne podaje pripomb (v roku 15 dni) z opozorilom na pravno posledico neupoštevanja te obveznosti je bil namreč dolžnik v pozivu sodišča k podaji pripomb z dne 7. 9. 2020 izrecno opozorjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00072264
ZPP člen 319, 320. OZ člen 190.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno sodno odločbo - skupno premoženje zakoncev - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme
Pravnomočnost sodne odločbe, ki v skladu s 319. in 320. členom ZPP sodišče veže, se namreč nanaša le na njen izrek, ne pa tudi na morebitne razloge sodne odločbe in v njih ugotovljeno dejansko stanje.
Ker tožnica ni navajala in predlagala nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, kateri dolgovi in v kakšnem obsegu so bili glede na različne vire poplačila dolgov, poplačani iz dela toženca, je povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici, na kateri je bilo v tej pravdi tako trditveno kot tudi dokazno breme, ni uspelo dokazati na njeni strani prikrajšanja in na strani toženca obogatitve zaradi poplačila osebnih dolgov toženca iz sredstev skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti, saj je toženec nasprotno dokazal, da dolgov (vsaj v pretežnem delu) ni poplačal iz svojih dohodkov, ustvarjenih v času skupnosti, pač pa jih je poplačal iz svojega lastnega posebnega premoženja.
pogoji za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - dom dolžnika - prijavljeno stalno prebivališče
Dom je ustavnopravno varovana kategorija, s tem namenom pa je institut odloga izvršbe izjemnega pomena za varstvo ustavno varovane dobrine doma. Sodišče mora zato v tovrstni zadevah postopati posebej skrbno.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti
Tožnika sta v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja zahtevala (že na prvi pogled) nekaj povsem drugega od tistega, o čemer je odločilo sodišče prve stopnje, ki je (kot to v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja samo) sledilo vzpostavitvi prejšnjega stanja, katero naj bi v svojem mnenju predlagal izvedenec. Ta naj bi kot strokovnjak ugotovil, da bi bilo vzpostavljanje prejšnjega stanja na način, kot sta ga predlagala tožnika, s stališča geotehnične stroke nesprejemljivo in neodgovorno, medtem ko naj bi bila s strani izvedenca predlagana rešitev (tudi po oceni sodišča prve stopnje) ustrezna oziroma smotrna, saj naj bi bilo zaradi nje vzpostavljeno stanje, ki bo zagotavljalo stabilnost brežine in posledično tudi varnost vsem vpletenim. S takšno odločitvijo je omenjeno sodišče ravnalo v nasprotju z načelom dispozitivnosti oziroma je prekoračilo svoje pristojnosti/naloge, ki niso v iskanju ustrezne (optimalne) rešitve spora (za eno ali drugo oziroma za obe pravdni stranki). Naloga pravdnega sodišča je v tem, da odloči, ali je pravno varstvo, ki ga tožnik zahteva, pravno utemeljeno, ne pa, da samo izoblikuje izrek (odločitev) o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožniku ne more (sme) prisoditi več. Če tožbeni zahtevek ni utemeljen, ga mora zavrniti, in ne sme prisoditi nekaj drugega (česar tožnik ni zahteval). Lahko seveda prisodi manj (od zahtevanega), kar pa mora biti ali samo po sebi jasno (razvidno), ali pa ustrezno (konkretno) obrazloženo (torej zakaj sodišče šteje, da je prisodilo manj od zahtevanega).
S pritožbenimi navedbami se pritožbeno sodišče ne strinja. Strinja pa se z odločitvijo in obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Zato se na te razloge sklicuje in v izogib ponavljanju navaja še, da je državna tožilka SDT v odgovoru na pritožbo obdolženčevega zagovornika v strnjeni obliki obrazložila, zakaj pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Poudariti je potrebno, da je bila na podlagi odredb I Kpd 38157/2012-6 z dne 6. 8. 2012 opravljena hišna preiskava, ki se je zgodila 22. 8. 2012 v prostorih NKBM d.d. na naslovu Zagrebška cesta, med katero je bila zasežena vsebina strežnika NKBM d.d. V navedeni odredbi preiskovalnega sodnika je bila v skladu s četrtim odstavkom 219.a člena ZKP hkrati odrejena preiskava elektronskih naprav, in sicer strežnika NKBM d.d. Glede na to, da je bila hišna preiskava v NKBM d.d. opravljena v času, ko M.K. ni bil več zaposlen v njej, torej ni bil imetnik ali uporabnik nobenih prostorov v NKBM d.d., je logično, da je bila odredba v skladu z drugim odstavkom 215. člena ZKP vročena zgolj predstavniku NKBM d.d., zato pri tem ne more biti podana nobena kršitev ZKP, ki jo navaja obramba. Odredba za hišno preiskavo v NKBM d.d. je vsebovala tudi odredbo za preiskavo elektronske naprave (četrti odstavek 219.a člena ZKP). V tej zvezi je potrebno izpostaviti, da preiskovalci NPU na hišni preiskavi v prostorih banke niso opravili nobene preiskave elektronskih naprav, pač pa so predstavnikom banke zasegli elektronska medija - 2x DVD z vsebino strežnika, pri čemer je potrebno povedati, da navedena DVD-ja niso izdelali preiskovalci NPU, pač pa predstavniki banke, njim pa so preiskovalci NPU zasegli ta dva medija, kot je to razvidno iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 22. 8. 2012. Oba DVD-ja sta bila ustrezno shranjena in zapečatena. V nadaljevanju pa se je v prisotnosti obdolženega M.K. opravilo zavarovanje zaseženih elektronskih naprav, kot to izhaja iz zapisnika o zavarovanju podatkov elektronskih naprav z dne 4. 9. 2012. Iz izpovedbe takratnega vodje preiskave D.V., kot tudi iz izpovedb takrat navzočih uslužbencev banke je razvidno, da preiskovalci NPU oziroma policija kljub odredbi za hišno preiskavo na tem naslovu dejansko ni opravljala nobene hišne preiskave, torej ni opravljala nobenih dejanj v okviru hišne preiskave oziroma povedano drugače, ničesar ni iskala sama. Preiskovalec D.V. je povedal, da so odredbo za hišno preiskavo vročili predstavniku banke, nato pa so uslužbence banke v skladu s tretjim odstavkom 215. člena ZKP pred začetkom preiskave pozvali naj jim izročijo iskane strežniške podatke, kar so uslužbenci banke tudi storili. Pri tem je potrebno še ločiti med zasegom v okviru hišne preiskave in zasegom prostovoljno izročenih predmetov. Tako je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 54868/2010 z dne 7. 10. 2010 zavzelo stališče, da prostovoljna izročitev ni preiskava, zato se v tem primeru izda le zapisnik o zasegu po petem odstavku 220. člena ZKP (enako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru X Kp 8910/2018 z dne 5. 3. 2020), torej ni dvoma, da je pri obravnavanem zasegu strežniških podatkov šlo za situacijo iz tretjega odstavka 215. člena ZKP. Poudariti je tudi potrebno, da način izdelave spornih DVD-jev s strežniškimi podatki ni razlog zaradi katerega bi morali biti iz spisa izločeni dokazi. Štirinajsti odstavek 219.a člena ZKP določa izločitev elektronskih dokazov zgolj v dveh primerih, če je bila preiskava elektronske naprave opravljena brez odredbe sodišča ali v nasprotju z njo ali če je bila preiskava opravljena brez pisne privolitve iz drugega odstavka 219.a člena. Sicer pa je že postavljeni izvedenec za računalniško stroko povedal, da iz pregledanega vzorca podatkov ni zasledil sledi in indicev, da bi kdorkoli posegal ali manipuliral, spreminjal obravnavane strežniške elektronske podatke M.K.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - porok - oprostitev poroka zaradi opustitve garancij - ugovorni razlog - trditveno in dokazno breme
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok v razmerju do upnika. Zanje velja, da se ne domnevajo in da breme dokazovanja vseh potrebnih elementov za njihovo učinkovanje v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja. Trditveno in dokazno breme, da je upnik opustil garancijo, je torej na dolžniku. Eden od elementov, ki jih mora porok trditi in dokazati v zvezi z opustitvijo zavarovanj je tudi, v kolikšnem znesku bi bil upnik ob njihovi uveljavitvi poplačan in posledično porok prost njegove obveznosti. V okvir teh garancij dalje ne sodijo pravice upnika, da zahteva vmesne bilance, da opravlja oglede prostorov ter da zahteva odstop terjatev glavnega dolžnika do njegovega dolžnika njemu, da zahteva, da kupec glavnega dolžnika kupnino nakaže njemu ter celo, da vloži odškodninsko tožbo zoper kupca nepremičnine. Med te garancije namreč sodijo le različna stvarnopravna in osebna zavarovanja.
prehod terjatve - vstop novega upnika - ustavitev izvršilnega postopka
Pritožnik je z vlogo predlagal, da kot nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, zato bi sodišče prve stopnje moralo o predmetni vlogi odločiti preden je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek zaradi izbrisa upnika iz sodnega registra.
stroški postopka - obrazložitev odločitve o stroških - možnost preizkusa odločitve - stroškovnik
V skladu z ustaljeno sodno prakso za obrazložitev odločitve o pravdnih stroških zadošča, da se sodišče sklicuje na stroškovnik, na tem pa označi, katere stroške je priznalo in v kakšni višini.
pogodbena izključitev družbenika iz družbe - pogoji za vpis izključitve družbenika - postopek izključitve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 12. členu družbene pogodbe določen postopek izključitve, saj je navedeno, kdo lahko poda predlog za izključitev družbenika (vsak družbenik), na kakšen način (pisno) in komu (skupščini). Ker se predlog poda skupščini, ta o predlogu tudi odloča. Ker v 12. členu družbene pogodbe ni izrecno določeno, kako skupščina o predlogu odloča, o izključitvi odloča v skladu s 15. členom družbene pogodbe, v kateri je urejeno odločanje skupščine.
Postopek izključitve družbenika je po oceni pritožbenega sodišča v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje izvedensko mnenje Fakultetne komisije, da tožnica za delo "delavke v proizvodnji" več ni zmožna, jo je v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in na podlagi 81. člena ZPIZ-2 priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, da gre za psihofizično nezahtevno delo sede, stoje in z malo hoje, brez dvigovanja in/ali prenašanja bremen nad 5 kg, brez stalnih ali ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestjih, brez dvigovanja bremen nad nivojem ramen in brez izpostavljenosti vibracijam, s polnim delovnim časom od 16. 4. 2019 dalje. Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo.
Glede na to, da ni izkazano dejansko stanje iz 3. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2, ki bi poleg stvarnih razbremenitev pri delu, indiciranih iz zdravstvenih razlogov, narekovalo tudi časovno omejitev na 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko, je tožbeni zahtevek z izpodbijano IV. tč. izreka sodbe utemeljeno zavrnjen.